Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) je objavil lestvico svetovne konkurenčnosti za leto 2024. Analiza temelji na statističnih podatkih ter na anketah. V tokratni letopis je vključenih 256 kazalnikov, sodelovalo je 67 držav (na novo so vključeni Gana, Nigerija in Portoriko), pri anketnih kazalnikih pa je odgovarjalo 100 slovenskih menedžerjev malih, srednjih in velikih podjetij. Ključni dejavniki so tokrat bili preplet geopolitičnih tveganj, izgube tradicionalnih trgov, inflacija ter izzivi preskrbovalnih verig s surovinami in energenti.

Najbolj konkurenčne so manjše države Singapur, Švica in Danska, sledita Irska in Hongkong, kar gre pripisati temu, da uspešno predvidevajo in se prilagajajo spremenjenemu globalnemu okolju, ustvarjajo dodano vrednost in blagostanje ter so trajnostno naravnane, poročilo komentirajo v slovenski agenciji Spirit.

Države Vzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, so v zadnjem letu v povprečju izgubile 3 mesta in imele povprečni rang 45, kar je najslabša uvrstitev te skupine držav v zadnjih petih letih. Države, ki so v zadnjem letu doživele največji padec, so: Češka (enajst mest), Peru (osem), Madžarska (osem), Malezija (sedem), Estonija (sedem), Slovaška (šest), Turčija (šest) in Belgija (pet).

Slovenija najbolj konkurenčna pri mednarodni trgovini

Konkurenčne prednosti Slovenije oziroma področja, kjer se uvršča najvišje na lestvici držav, ostajajo podobna kot v preteklih letih. Najvišje so mednarodna trgovina (8. mesto), raven cen (18. mesto), družbeni okvir (20. mesto), ki zagotavlja visoko stopnjo enakosti v družbi in varnost ter izobraževanje (24. mesto).

Slovensko gospodarstvo je v obdobju po pandemiji hitro okrevalo, v zadnjih dveh letih pa smo izgubili pridobljeno prednost zaradi upočasnitve gospodarske rasti, negativnega vpliva energetske krize in visoke inflacije ter pomanjkanja delovne sile, so zapisali na Spiritu. Tudi kakovostna in učinkovita infrastruktura, ki je bila nekoč naš paradni konj, v zadnjem obdobju slabi.

"Vladna in poslovna učinkovitost sta v celotnem obdobju najslabše ocenjena vidika naše konkurenčnosti, ki sta tudi izrazito povezana," nadaljujejo. Močan padec smo zaznali tudi na področju poslovne učinkovitosti. Izgubili smo deset mest in padli na 57. mesto, kar je primerljivo s stanjem po gospodarski krizi iz leta 2008.

Najmanj privlačna davčna ureditev in usposobljenost vlade

Poleg globalne konkurenčnosti IMD z anketo spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji v naboru 15 dejavnikov izberejo pet takšnih, ki so po njihovi oceni najpomembnejši dejavniki privlačnosti države, v kateri poslujejo.

Letos so kot najpomembnejša dejavnika privlačnosti Slovenije navedli visoko izobrazbeno raven in usposobljeno delovno silo. Sledijo zanesljiva infrastruktura, močna R&R kultura in dinamičnost gospodarstva ter odprtost in pozitivna naravnanost. Na zadnje mesto sta letos uvrščena davčna ureditev in usposobljena vlada.

"Slovenijo za izboljšanje konkurenčnosti čakajo številni izzivi, med drugim povečanje učinkovitosti in kakovosti javnih storitev (digitalna preobrazba), izboljšanje dostopa do usposobljene delovne sile, povečanje produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega, davčno razbremeniti plače visoko usposobljenih zaposlenih, pospešitev zelenega in digitalnega prehoda v podjetjih ter povečanje letalske povezljivosti, učinkovitosti energetske infrastrukture in infrastrukture za distribucijo blaga in prevoz potnikov ter še nekateri drugi," so še zapisali pri Spiritu.