Slovenija je v raziskavi ‒ ki v večjem delu temelji na statističnih podatkih iz lanskega in prejšnjih let, deloma pa tudi na anketi med menedžerji marca in aprila letos ‒ glede gospodarske uspešnosti zasedla 36. mesto (lani 33.), glede vladne učinkovitosti 38. mesto (lani 39.), glede poslovne učinkovitosti 39. mesto (lani 40.) in glede infrastrukture 29. mesto (lani 27.).

Pri gospodarski uspešnosti je Slovenija na lestvici poskočila leta 2018, ko je imela odlične izvozne rezultate in hitrejšo gospodarsko rast, nato pa je lani in letos zdrsnila, in sicer med drugim zaradi upočasnitve gospodarske rasti in poslabšanja na področju mednarodnih investicij, je v ponedeljek na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Pri vladni učinkovitosti se je glede na druge države izboljšal institucionalni okvir, pri javnih financah je uvrstitev slabša kot lani, kar pa je posledica izboljšanja razmer v drugih državah in ne poslabšanja doma. Menedžerji so v anketi slabše ocenili med drugim zakonodajni okvir glede socialnih prispevkov, brezposelnosti in dela, obdavčitev dela ter upravljanje podjetij v državni lasti.

Pri poslovni učinkovitosti je Slovenija položaj najbolj izboljšala glede financ. Razmeroma visoko je Slovenija med drugim glede deleža žensk med menedžerji, učinkovitosti malih in srednje velikih podjetij ter usposabljanja zaposlenih, nizke pa so anketne ocene glede vajeništva, učinkovitosti nadzornih svetov in tudi dojemanja verodostojnosti menedžerjev v družbi.

Vpliv stečaja Adrie Airways

Pri infrastrukturi je država položaj poslabšala glede osnovne infrastrukture, na kar je vplival stečaj letalskega prevoznika Adria Airways, ki je poslabšal kakovost letalskega prometa. Razmeroma nizko je med drugim glede visokotehnološkega izvoza, prihajajočih študentov in tudi zdravstvene infrastrukture. Visoko (deli si 1. mesto) pa je glede spoštovanja okoljskih sporazumov, prav tako je pri vrhu glede investicij v telekomunikacije.

Glavni dejavniki privlačnosti Slovenije podobno kot v prejšnjih letih ostajajo usposobljena delovna sila in visoka izobrazbena raven delovne sile ter zanesljiva infrasturktura.

Glede prihodnosti je veliko negotovosti, je dejal Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Nujno bo zagotoviti zagon gospodarstva in finančno likvidnost podjetjem, pospešiti investicijski cikel in preobraziti industrijske in storitvene sektorje. Stanovnik ocenjuje, da bo potreben še četrti protikoronski paket pomoči.

Vodilni na lestvici je Singapur

Vodilni na lestvici ostaja Singapur, v prvi peterici sledijo Danska (lani 8.), Švica (lani 4.), Nizozemska (lani 6.) in kitajsko posebno upravno območje Hongkong (lani 2.). Precej se je poslabšal položaj ZDA (za sedem mest na 10. mesto) in Kitajske (za šest mest na 14. mesto), kar Stanovnik pripisuje trgovinski vojni med državama.