Kot je pojasnil Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, so naše konkurenčne prednosti izvozna usmerjenost, cenovna konkurenčnost in izobraževanje, slabosti pa mednarodne naložbe, področje fiskalne politike in trg dela. Slovenija je v enem letu izboljšala uvrstitev na treh področjih, ki jih ocenjuje švicarski inštitut IMD, poslabšala pa na enem. "Izzivi ostajajo zadosten obseg naložb in inovativnosti, kadrovska vrzel, nadaljevanje davčnega prestrukturiranja, povečanje dodane vrednosti in zdravstvena reforma," je naštel Stanovnik.

Na področju gospodarske učinkovitosti je država uvrstitev poslabšala za štiri mesta in zdrsnila na 33. mesto. Pri poslovni učinkovitosti je napredovala za sedem mest, na 40. mesto, na področju infrastrukture za eno, na 27. mesto, na področju vladne učinkovitosti pa za tri, na 39. mesto. "Skupna uvrstitev Slovenije je solidna," je komentirala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

"Na področju gospodarske uspešnosti je Slovenija sicer padla, a je v zadnjih letih močno napredovala," je pojasnila. Izboljšala se je na področju mednarodnih naložb zaradi več vhodnih naložb, zaposlenosti zaradi manjše stopnje brezposelnosti, poslabšala pa na področju domačega gospodarstva, in sicer zaradi umiritve rasti.
Stanovnik je opozoril, da so se naložbe povečale, a primerjalno premalo. "Te so ključne za izboljšanje produktivnosti, ki v Sloveniji za evropskim povprečjem še vedno zaostaja za 20 odstotkov," je poudaril.

Boljše javne finance in poslovna zakonodaja

Na področju vladne učinkovitosti je Slovenija izboljšala oceno zaradi napredka v javnih financah in na področju poslovne zakonodaje. Medtem ji je šlo slabše na področju fiskalne politike in družbenega okvira. Stanje na področju institucionalnega okvira je stagniralo, je povzela Uršičeva.

Na področju poslovne učinkovitosti je Slovenija uvrstitev izboljšala za sedem mest. To se je zgodilo zaradi boljšega stanja na področjih produktivnosti, financ, menedžerskih praks ter odnosov in vrednot, kjer je dosegla največji skok. Stanje na področju trga dela se je medtem poslabšalo. "Verjetno je to odraz spremembe zakona o minimalni plači, za katero so delodajalci ocenili, da učinki ne bodo dosegli namena," je povedala Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete.

Slovenija je na tem področju v zadnjih petih letih napredovala za 18 mest, je poudarila. "Če se bo tako nadaljevalo, bodo vidiki, ki so nam pred leti povzročali težave, lahko postali naše konkurenčne prednosti," je ocenila.

Visoka izobraženost delovne sile, zanesljiva infrastruktura

Na področju infrastrukture smo napredovali zaradi boljše ocene tehnološke infrastrukture in izobraževanja, smo pa izgubili na področju osnovne infrastrukture. To po njenih besedah verjetno odraža nerešeno vprašanje drugega tira in nekaterih drugih, s tem povezanih projektov.
"Ocena konkurenčne privlačnosti Slovenije tako temelji na usposobljeni delovni sili, visoki izobrazbeni ravni in zanesljivem delovanju infrastrukture," je povzela Drnovškova.

Stanovnik pa je med izzivi za izboljšanje stanja naštel še posodobitev državne uprave, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev in preprečevanje bega možganov ter posodobitev železniškega in letalskega prometa.

Najbolj konkurenčen je Singapur

Na prvo mesto letošnje lestvice konkurenčnosti inštituta IMD se je povzpel Singapur, ki je lani dosegel tretje mesto. "Največjo prednost ima na področju tehnološke infrastrukture," je dejal Stanovnik. Na drugo mesto se je uvrstil Hongkong, na tretje ZDA. Med prvimi desetimi državami je pet evropskih držav, najvišje je Švica na četrtem mestu. Dve tretjini ocene IMD predstavljajo "trdi" oz. statistični kazalniki, eno tretjino pa "mehki" oz. anketni kazalniki. V Sloveniji je na anketo odgovarjalo 100 menedžerjev.