Davki so za najbogatejše najmanj prijazni prav v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO
Davki so za najbogatejše najmanj prijazni prav v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO
KPMG
KPMG je svetovno znana finančnorevizijska in svetovalna hiša. Foto: EPA
-ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
- prebiva zunaj Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takšnega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
- je bil rezident Slovenije v katerem koli obdobju preteklega ali tekočega leta in prebiva zunaj Slovenije zaradi zaposlitve: v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa; kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in to v državi, ki na podlagi vzajemnosti takšnega uslužbenca nima za svojega rezidenta; kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, v Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijskih banki ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takšnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
- ima svoje običajno prebivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji ali
- je v katerem koli času v davčnem letu navzoč v Sloveniji skupaj več kakor 183 dni.

France Križanič je v ponedeljek napovedal uvedbo novega dohodninskega razreda, ki bo prizadel državljane z najvišjimi dohodki, hkrati pa je zatrdil, da davek na dodano vrednost ostaja nespremenjen.

Omenjena revizijska hiša ugotavlja, da ima Slovenija najvišjo davčno stopnjo na dohodke rezidentov in prispevno stopnjo za socialo. Ta skupaj znaša 54,9 odstotka, takoj za Slovenijo pa je Hrvaška, kjer rezidenti od svojih dohodkov v davčno blagajno in za socialno varstvo prispevajo 53,5 odstotka. Sledi še Madžarska z 48,1-odstotno prispevno stopnjo. Vendar pa ta razsikava še ne zajema hrvaškega kriznega davka, saj bi sicer slovenska južna soseda zasedla prvo mesto.

Celotno raziskavo si lahko ogledate tukaj.
Visoko skoraj vse članice EU-ja
Nato se zvrstijo še druge države EU-ja, hkrati pa sta zanimivo visoko tudi Papua Nova Gvineja (na petem mestu), na šestem pa Indija. Visoka je tudi prispevna stopnja v Izraelu (37,7 odstotka), na Islandiji (37,2 odstotka), v Argentini (36,9 odstotka). Najnižje davke in prispevne stopnje pa imajo v Katarju (5 odstotkov za socialne transferje) in na Bahamih (0,7 odstotka za socialne transferje), Združeni arabski emirati, Oman, Kajmanski otoki in Bahrajn pa imajo 0-odstotno davčno stopnjo.

Sami davki niso najvišji v Sloveniji
Če primerjamo samo davčno stopnjo na dohodke rezidentov po državah, pa Slovenija v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije ni v vrhu. Države, ki imajo več kot 50-odstotno davčno stopnjo, so Danska (62,3 odstotka), Nizozemska in Švedska, Slovenija pa je v razredu z 41- do 50-odstotno stopnjo, kamor spadajo tudi Avstrija, Belgija, Nemčija, Irska, Italija, Portugalska in Španija. Najnižje davke med članicami Unije pa ima Bolgarija.

Najvišja obdavčitev za najbogatejše
Še višji pa so davki v Sloveniji za najbogatejše. Tako je KPMG primerjal davčne stopnje po državah za tiste, ki letno bruto zaslužijo več kot 300.000 dolarjev. V Sloveniji morajo ti plačevati kar 60,4 odstotka od dohodkov, z uvedbo novega dohodninskega razreda pa bo ta stopnja še višja. Na Danskem 57,1 odstotka, na Hrvaškem 54,5 odstotka, v Belgiji 53,8 odstotka in v Grčiji 52,8 odstotka.

Neto učinek nespremenjen
V Sloveniji tisti, ki letno zaslužijo več kot 14.820,83 evra bruto, plačajo 3.186,48 evra dohodnine in 41 odstotka od vsakega evra, ki presega omenjeno vrednost bruto zaslužka. Po novem pa bi tisti, ki zaslužijo več kot 37.000 evrov plačali 50 odstotkov dohodnine. Finančni minister napoveduje tudi olajšave, ki naj bi razbremenile slabše plačanih zavezancev, s čimer bi bil neto učinek spremembe zakona o dohdnini nespremenjen.

Dividende, obresti in kapitalski dobički so v Sloveniji obdavčeni po enotni stopnji. Kapitalski dobički za posameznike so v Sloveniji obdavčeni po od 5- do 20-odstotni stopnji, odvisno od tega, kako dolgo preteče od nakupa vrednostnega papirja. Če ga ima rezident dalj kot 20 let, pa davka na kapitalski dobiček sploh ne plačuje.

Slovenija je glede tega visoko tudi po podatku, da v najvišji dohodninski razred spadajo že tisti, ki letno zaslužijo 65 odstotkov BDP-ja na prebivalca. Ta je namreč lani znašal 22.800 evrov. S tega stališča je verjetno smiselna uvedba novega dohodninskega razreda za najbogatejše. Npr. v Nemčiji se obdavčitev plač močno poviša za rezidente, ki zaslužijo skoraj dvakratnik BDP-ja, v najvišji razred pa spadajo tisti, ki letno zaslužijo več kot osemkratnik letnega bruto domačega proizvoda na prebivalca.

Raziskava je zajela 86 držav, končana pa je bila še pred 1. avgustom.

-ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
- prebiva zunaj Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takšnega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
- je bil rezident Slovenije v katerem koli obdobju preteklega ali tekočega leta in prebiva zunaj Slovenije zaradi zaposlitve: v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa; kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in to v državi, ki na podlagi vzajemnosti takšnega uslužbenca nima za svojega rezidenta; kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, v Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijskih banki ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takšnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
- ima svoje običajno prebivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji ali
- je v katerem koli času v davčnem letu navzoč v Sloveniji skupaj več kakor 183 dni.