Svetovni gospodarski forum (WEF) je izdal svoje letno poročilo o prenosu novih informacijskih tehnologij v ekonomsko uporabo. V njem države ocenjuje s t. i. indeksom omrežne pripravljenosti (Network Readiness Index ali NRI), ki predstavlja "sposobnost države, da požanje sadove vzhajajočih tehnologij in kapitalizira pri priložnostih, ki jih predstavlja digitalna revolucija". Indeks je sestavljen iz štirih glavnih kategorij (okolje, pripravljenost, uporaba in učinek), 10 podkategorij in 53 kazalnikov, temelji pa na odgovorih več kot 14.000 vodij podjetij v 139 državah sveta.

Po ocenjevanju 139 držav je WEF prišel do štirih ključnih ugotovitev. Prva je, da se spreminja sama narava iznajdb, ki so čedalje bolj digitalne in posledično omogočajo nove udarne inovacije, te pa so skoraj brez stroškov. Druga ugotovitev je, da se bo povečeval pritisk na podjetja, da neprestano izumljajo nove stvari, saj je prednost tistih, ki prvi pridejo do neke iznajdbe, danes čedalje bolj občutna. Tretja ugotovitev pa se je izkristalizirala šele v zadnjih letih, in sicer, da podjetja in vlade zamujajo veliko priložnosti pri hitro rastoči digitalni populaciji. Tej namreč streže razmeroma malo velikih podjetij, zato je tu še veliko neizkoriščenega prostora. Zadnja ugotovitev niti ni presenetljiva, kajti v njej WEF ugotavlja, da bo morala tudi zakonodaja postati prožnejša, če bo želela zagotoviti dolgotrajno vzdržnost novega digitalnega gospodarstva.

Slovenija izgublja prednost
In katere države so se najbolje uvrstile? V prvi peterici so Singapur, Finska, Švedska, Norveška in ZDA, poleg navedenih pa po učinku, ki jih imajo nove tehnologije na njuno gospodarstvo, izstopata še Švica in Izrael, navaja poročilo. Na dnu lestvice so Čad, Burundi in Haiti.

Najuspešnejšim državam na tem področju je skupno, da imajo dobro podporno okolje, tako z zasebnim kapitalo kot s stabilnim pravnim okoljem, široko in relativno poceni dostopnostjo tehnologij, znanjem njihove uporabe med prebivalstvom ter z jasno vizijo politike o širjenju in uporabi novih tehnologij, ki je podprta tudi z dejavnimi promocijskimi in uvajalnimi ukrepi.

Slovenija je v vsej tej igri dejavnikov zasedla 37. mesto. Najbolje se je naša država odrezala pri kategoriji pripravljenost, kjer smo pri veščinah uporabe novih informacijskih tehnologij na 21. mestu, pri infrastrukturi na 24. mestu, pri cenovni dostopnosti teh tehnologij pa šele na 60. mestu. Slabo 67. mesto zavzemamo tudi pri političnem in regulatornem okolju, najslabše pa smo se odrezali pri vladni uporabi novih informacijskih tehnologij, kjer smo na šele 86. mestu, pri uporabi naprednih tehnologij pa še na slabšem 119. Pri tem je bilo slabo ocenjena tudi vloga informacijskih tehnologij v vladni viziji, kjer smo na bornem 97. mestu, skoraj čisto na dnu, na 130. mestu, pa smo pri kazalniku potrebno število dni, da uveljaviš pogodbo. Pravni okvir je nasploh velika cokla, saj smo pri učinkovitosti zakonodajnih teles šele na 116. mestu, pri učinkovitosti pravnega reševanja sporov pa šele na 114.

Slovenija zaradi teh izidov tako že drugo leto caplja na mestu, kamor je zdrsnila v letu 2015, kar je še posebej skrb vzbujajoče glede na to, da Poljska, Slovaška in Češka z velikimi koraki skačejo po lestvici navzgor. Poljska je tako v letu dni pridobila osem mest in je letos le še pet mest za nami, na 42. mestu, Slovaška je pridobila kar 12 mest in se ustavila na 47. mestu, Češka pa je pridobila sedem mest in nas tako prehitela za eno mesto. Pred nami so se uvrstile tudi Litva, Latvija in Estonija.

Svet se hitro razvija in osvaja informacijsko tehnologijo
Sicer pa Evropa med celinami še vedno vzdržuje primat, saj kar sedem izmed prvih desetih držav po vrednosti indeksa prihaja iz Evrope, med prvimi 20 državami pa jih 11 evropskih, a je pomemben podatek, da v Evropi države zavzemajo zelo različne vrednosti indeksa. Vendar se evrazijska regija zelo hitro povzpenja in napreduje v vseh štirih glavnih kategorijah NRI-ja, kjer vodi Kazahstan, ki je letos pridobil eno mesto in končal na 40. mestu.

Pri razvijajočih se azijskih državah je vodilna Malezija, ki je letos zasedla 31. mesto in tako kot Kazahstan izboljšala uvrstitev za eno mesto. Latinskoameriška-karibska regija ima zelo veliko razpršenost vrednosti indeksa, tako kot Evropa, in sicer od Čila, ki je na 38. mestu, do Haitija, ki se je uvrstil skoraj na rep lestvice oz. na 137. mesto.

Med državami, ki se letos hitro povzpenjajo na lestvici, pa se je znašlo tudi nekaj podsaharskih držav, kot so Južnoafriška republika, Etiopija in Slonokoščena obala, ki so se skoraj vse pridobile 10 mest, ter tudi nekaj bližnjevzhodnih in severnoafriških držav. Tako sta Libanon in Kuvajt letos pridobila kar 11 mest in sta med državami, ki se po lestvici najhitreje pomikajo navzgor, v regiji pa so še vedno vodilni Združeni arabski emirati in Katar.