Kot menita član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič in direktor oddelka za finančne stabilnosti Tomaž Košak, bo na mednarodnih finančnih trgih povpraševanje po dolgoročnejših likvidnih sredstvih v začetku leta ogromno, državna poroštva, s katerimi razpolaga večina bank, pa pri najemanju virov ne bodo več pomenila prednosti. Tudi sveže izdani državni vrednostni papirji se bodo po njunih napovedih znašli v ostri mednarodni konkurenci.

Ukrepi za zmanjševanje posledic krize bi morali tako po njunih besedah reševati predvsem težavo zagotavljanja dolgoročnih virov. Kratkoročni viri namreč niso zagotovilo za ohranjanje kreditne aktivnosti, ampak predvsem za redno plačevanje zapadlih obevznosti do tujih upnikov, navajata Jašovič in Košak.

Zmanjševanje kreditne aktivnosti bo tako privedlo do slabšanja kakovosti kreditnega portfelja bank, še ugotavljata avtorja študije z naslovom Vpliv finančne krize na slovenski bančni sistem. Razmere v gospodarstvu se slabšajo, kreditna sposobnost podjetij upada, nižje povpraševanje po posojilih pa bo povratno negativno vplivalo na banke, opozarjata.

Banke vse bolj odvisne od tujine
Odvisnost slovenskih bank od tujine se pri tem povečuje že desetletja. Zadolženost naših bank na mednarodnem trgu je tako oktobra 2008 dosegla 16,8 milijarde evrov oziroma 35,4 odstotka bilančne vsote, še navajata bančnika. Še leta 2004 je znašala le 20 odstotkov. Zaradi visoke odvisnosti od uspešnosti refinanciranja na tujih trgih, ki so skoraj zamrznjeni, so slovenske banke še kako občutljive za nadaljnji razvoj krize.

Omenjena negotovost bo vplivala tudi na obseg kreditne aktivnosti bank v letošnjem letu. Povprečna rast vlog nebančnega sektorja od leta 2003 ni presegla deset odstotkov, kar je banke dodatno potegnilo v zadolževanje na mednarodnih trgih. Pokritost posojil nebančnemu sektorju z vlogami bančnega sektorja je po zadnjih podatkih 62-odstotna, v primerjavi z letom 2003 pa se je prepolovila.

E. S.