Z Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS), ki je študijo naročil, so sporočili, da je bilo izhodišče zanjo uvrstitev Slovenije na zadnje mesto na lestvici konkurenčnosti pri nadzoru nad upravami, ki jo je objavil International Institute for Management Development, ter nenehno slabšanje stanja na tem področju.

Rezultati omenjene študije tako kažejo, da so najbolj kritična področja korporativnega upravljanja zagotavljanje dodane vrednosti, profesionalnost, neodvisnost in nagrajevanje. V A. T Kearneyju slovenski družbam svetujejo, naj na področju zagotavljanja dodane vrednosti zagotovijo ustrezno sestavo uprave in nadzornega sveta (NS), pravilno razdelitev dela, pristojnosti in odgovornosti med člani uprave, hitro odzivanje uprave na spremembe ter sodelovanje uprave in NS-ja pri definiranju učinkovitega modela korporativnega upravljanja.

Profesionalnost je po mnenju svetovalne hiše mogoče izboljšati z neprestanim izobraževanjem tako nadzornikov kot uprave, stalnim merjenjem učinkovitosti delovanja uprave ter pravočasnim in natančnim pregledom ciljev in strategije podjetja s strani NS-ja.
Na področju neodvisnosti uprav in NS-jev so pomembni predvsem ukrepi za izogibanje potencialnim spornim interesom, preglednost in izogibanje zadovoljevanju posamičnih interesov. Pri nagrajevanju pa je treba zagotoviti pregledne modele nagrajevanja, ki bodo vezani na odgovornost in kakovost opravljenega dela uprav in uveljavljanje priporočil dobre prakse za plačila nadzornikov.

Arhar: Invalidna etika ne obstaja
ZNS je ob predstavitvi študije organiziral tudi okroglo mizo, na kateri so kot razpravljalci sodelovali France Arhar, predsednik uprave UniCredit banke Slovenije, Matevž Slapničar, predsednik NS Merkurja, Anja Strojin Štampar, predsednica NS Aerodroma Ljubljana, in Aleksander Svetelšek, predsednik uprave Petrola. Arharja preseneča dejstvo, da "etični vidik ni bolj problematičen. Uprava in nadzorniki morajo predstavljati zgled. Ne obstaja kaj takega, kot je invalidna etika." Svetelšek je ob tem izpostavil, da ni pomemben samo dobiček, temveč tudi to, kako se do njega pride.

Štamparjeva meni, da se morajo nadzorniki nenehno izobraževati, saj jih znanja, ki so jih pripeljala v NS, ne bodo tam tudi obdržala, Slapničar pa je dodal, da morajo člani NS-jev obvezno imeti tudi poglobljena finančna znanja. Razpravljavci so se strinjali, da obstajajo možnosti za nadgradnjo sodelovanja med nadzorniki in upravami, a je potreben celovit sistemski pristop, v katerem odgovornosti za spremembe nosijo tudi država, regulatorji, stroka in mediji.