Najmočnejši trg dela napovedujejo v panogi oskrbe z elektriko, vodo in plinom, v osrednji regiji in v velikih podjetjih, je pokazala danes objavljena raziskava družbe Manpower, v kateri je sodelovalo 620 delodajalcev.

V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se napovedi zaposlovanja izboljšujejo v sedmih panogah, v panogi oskrbe z elektriko, vodo in plinom delodajalci napovedujejo najmočnejši zaposlitveni utrip v drugem četrtletju, medtem ko o najšibkejših možnostih zaposlovanja poročajo iz panog javnega sektorja in socialnih storitev ter trgovine na debelo in drobno.

V panogah finančnih in poslovnih storitev, zavarovalništva in nepremičnin ter transporta, logistike in komunikacij se obeta zanesljiva rast zaposlovanja, o spodbudnih znakih za iskalce zaposlitve poročajo tudi delodajalci v panogi rudarstva in kamnin.

O najmočnejšem zaposlitvenem utripu tokrat poročajo delodajalci v osrednji regiji, kjer neto napoved zaposlovanja znaša plus devet odstotkov. Zmeren zaposlitveni utrip pričakujejo tudi delodajalci v jugovzhodni in jugozahodni regiji, za obe regiji velja neto napoved zaposlovanja plus sedem odstotkov. Delodajalci v severovzhodni regiji poročajo o neto napovedi zaposlovanja, ki znaša plus šest odstotkov.

Napovedali iskanje 18.000 delavcev
Podatke o svoji raziskavi, ki so jo opravili oktobra in novembra lani, v njej pa so preverili napovedi delodajalcev glede morebitnega zaposlovanja v prihodnjih šestih mesecih, so za MMC posredovali tudi z Zavoda za zaposlovanje RS.

Izvedli so jo med več kot 3.000 delodajalci iz vse Slovenije, ki imajo skoraj 372.000 zaposlenih, delodajalci pa so takrat za prihodnje pol leta napovedali, da bodo iskali dobrih 18.000 delavcev. Dejali so, da bodo najpogosteje iskali varilce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, orodjarje, prodajalce, zidarje, komercialne zastopnike za prodajo, kuharje, strugarje ter čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike.

"Med poklici, ki so jih delodajalci napovedali, je znova veliko poklicev, ki so na slovenskem trgu že dalj časa deficitarni. To pomeni, da je povpraševanje za te poklice med delodajalci prisotno ves čas in da so za delavce s temi poklicnimi profili možnosti za zaposlitev bistveno višje v primerjavi z iskalci v drugih poklicih," pojasnjujejo na zavodu.

Iz opravljene analize je tudi razvidno, da je petina podjetij optimistična glede prihodnosti, kar je pozitiven signal, dodajajo.

Najbolj optimistični veliki delodajalci
Po dejavnostih so bili najbolj optimistični delodajalci iz informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, kjer je bila glede povpraševanja optimistična skoraj tretjina podjetij, več kot četrtina podjetij pa za prihodnjih šest mesecev napoveduje pozitivna gibanja še v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter v dejavnosti prometa in skladiščenja.

Glede na velikost so glede povpraševanja najbolj optimistični veliki delodajalci (250 zaposlenih ali več), najmanj pa srednje veliki delodajalci (od 50 do 249 zaposlenih), kjer pa je bil delež optimističnih sicer še vedno visok.

Največjo rast števila zaposlenih so predvidevali delodajalci iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kamor se uvrščajo tudi zaposlovalne dejavnosti. Ta napoved kaže, da bodo delodajalci, ki delujejo v delovno intenzivnih panogah, še naprej najemali delovno silo.

Precej optimistične napovedi glede zaposlenosti so imeli tudi delodajalci iz treh, pretežno iz javnih sredstev financiranih dejavnosti. Zaposlenost se bo zmanjšala v izobraževanju, medtem ko delodajalci iz javne uprave ter zdravstva in socialnega varstva napovedujejo rast zaposlenosti, raziskavo povzemajo na zavodu.

Februarja manj prijav brezposelnih in več zaposlitev
Pozitiven trend zaposlovanja je viden tudi v februarski statistiki zavoda. Dvomesečni rasti števila novih prijav brezposelnih oseb na republiškem zavodu za zaposlovanje je februarja sledilo znatno zmanjšanje, hkrati pa se je število zaposlitev povečalo, tudi v primerjavi z lanskim letom. Brezposelnost se je zato ponovno znižala tako na mesečni kot na letni ravni.

Konec februarja je bilo v Sloveniji registriranih 116.039 brezposelnih oseb, kar je 2.126 oseb oz. 1,8 odstotka manj kot januarja. V letu dni pa se je število iskalcev zaposlitve zmanjšalo za 5,3 odstotka.

Na novo se je februarja na zavodu prijavilo 6.646 brezposelnih ljudi, to je 52,7 odstotka manj kot januarja in 4,4 odstotka manj kot februarja lani. Med njimi je bilo 939 iskalcev prve zaposlitve, 1.179 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3.565 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Od 8.772 brezposelnih oseb, ki jih je februarja zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 6.941 - to je 3,5 odstotka več kot januarja in 6,4 odstotka več kot februarja 2015.

Februarja se je v primerjavi z januarjem brezposelnost zmanjšala v vseh območnih službah zavoda z izjemo kranjske, kjer je ostala nespremenjena. Največje znižanje je imela območna enota Murska Sobota (-3,8 odstotka).

Najteže zaposljive osebe, uvrščene v več kategorij
V strukturi brezposelnosti v primerjavi z januarjem ni bilo večjih sprememb. Medmesečno sta se še vedno zmanjševala delež mladih v starosti do 29 let in delež iskalcev prve zaposlitve, povečala pa sta se delež starih 50 let ali več in delež dolgotrajno brezposelnih oseb. Deleža teh dveh kategorij sta se najbolj povečala tudi glede na lanski februar.

V izobrazbeni strukturi se je v primerjavi z januarjem povečal delež brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo, glede na stanje pred letom dni pa sta letos večja tako delež brezposelnih z osnovnošolsko kot s terciarno izobrazbo, manjša pa delež brezposelnih s poklicno izobrazbo ter s srednjo strokovno in splošno izobrazbo.

"Manjše zaposlitvene možnosti imajo starejše brezposelne osebe, dolgotrajno brezposelne osebe, manj izobražene osebe (osnovna šola ali manj), osebe z zdravstvenimi težavami oziroma omejitvami in invalidne osebe. Najtežje se zaposlijo osebe, ki jih lahko uvrstimo v več naštetih skupin, so na primer starejše, dolgotrajno brezposelne in imajo pri zaposlovanju zdravstvene omejitve," so za MMC pojasnili na zavodu.

Stanje na področju zaposlovanja mladih žensk katastrofalno
Ob današnjem dnevu žena, 8. marcu, so mlade, visoko izobražene ženske, zbrane v projektu Kolegice, obiskale gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Želele so ga opozoriti, da so same najboljši primer tega, da sistem ne deluje. "Smo visoko izobražene, imamo številne kompetence, dodatno se izobražujemo, vključujemo v projekte, se mrežimo z delodajalci, delamo prostovoljno - zaposlitvenih priložnosti pa ni! Težava torej nikakor ne more biti samo v nas," so poudarile.

Pripravile so tudi krovne rešitve, ki bi po njihovem mnenju izboljšale položaj mladih žensk na trgu dela. Ministru med drugim predlagajo tesnejše povezovanje šolstva z gospodarstvom, uvajanje kariernega sponzorstva in učinkovitejše povezovanje s tujino za odpiranje takih delovnih mest, ki bi bila ustrezna tudi za družboslovno izobražene ženske, ki so statistično gledano še vedno največja težava.

Po pojasnilih Zavoda Nefiks je stanje na področju zaposlovanja mladih žensk, starih do 29 let, katastrofalno. Februarja je bilo v tej starostni skupini med prijavljenimi na zavodu za zaposlovanje kar 27 odstotkov žensk (in 11 odstotkov moških) s terciarno izobrazbo.

Evropskih sedem milijonov za usposabljanje na delovnem mestu
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa je prejšnji teden izdala odločbo za 8,8 milijona evrov vreden program Usposabljanje na delovnem mestu. Namen programa je vključevanje brezposelnih oseb, ki so na trgu dela prepoznane med najranljivejšimi - med njimi so npr. starejši od 50 let ali starejši od 30 let z dolgotrajnejšo brezposelnostjo ali nižjo izobrazbo -, v usposabljanja pri delodajalcih na konkretnih delovnih mestih.

Vključene osebe bodo pod strokovnim vodstvom mentorja opravljale naloge, predhodno določene v programu usposabljanja, da bi s tem pridobile znanja, veščine, spretnosti in delovne izkušnje, ki jim bodo povečale zaposlitvene možnosti in okrepile njihovo konkurenčnost na trgu dela za opravljanje tovrstnih ali podobnih del. Cilj programa je vključiti 4.525 ljudi iz omenjenih ciljnih skupin, pri čemer se jih bo po koncu usposabljanja zaposlilo vsaj 20 odstotkov.

V Sloveniji manj zlorab instituta študentskega dela
Pohvale so včeraj prišle tudi iz Bruslja, kjer je v ponedeljek potekalo zasedanje sveta EU-ja za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov. Svet je za Slovenijo ugotovil, da je del novo sklenjenih pogodb o delu še zmeraj sklenjen za določen čas, a je prehod iz dela za določen čas v nedoločen čas zaposlitve hitrejši - predvsem za mlade.

Zlorabe instituta študentskega dela pa so se zmanjšale, so ugotovili. Študentsko delo je sicer z reformo v letu 2015 postalo dražja oblika zaposlitve, a ostaja privlačno, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Zaposlitveni trendi po svetu
Kako pa kaže po svetu? Ameriški delodajalci so februarja pospešili zaposlovanje in število novih delovnih mest se je povečalo za 242.000, kar je veliko bolje od pričakovanj. Stopnja brezposelnosti je ostala nespremenjena pri 4,9 odstotka, kar je najmanj v zadnjih osmih letih, so prejšnji teden sporočili z ameriškega ministrstva za delo.

Rezultati Manpowerjeve raziskave za drugo četrtletje pa temeljijo na opravljenih razgovorih z 58.561 delodajalci v 42 državah in kažejo, da bodo delodajalci v obdobju od aprila do junija letos v 39 državah zaposlovali v različnem obsegu. Kljub vsemu namere zaposlovanja delodajalcev v večini držav ostajajo skromne. O najmočnejših namerah zaposlovanja poročajo delodajalci v Indiji, na Japonskem, Tajvanu, v Kolumbiji in Gvatemali, o najšibkejših zaposlitvenih namerah pa poročajo delodajalci iz Brazilije, Francije in Italije.