Mercator je vzpostavil projekt Iz domačih krajev, v okviru katerega je izdelkom slovenskega porekla v trgovinah namenil poseben prostor. Postavili so stojnice s slovenskim sadjem in zelenjavo, pozneje pa so uvedli še QR-kode, ki kupcem omogočajo, da poleg porekla preverijo, kateri slovenski kmet je pridelek pridelal.

Lansko sezono so poseben prostor namenili tudi pridelkom Kmetijske zadruge Samooskrba Pomurje, ki deluje po načelu samopomoči, letos pa nameravajo to sodelovanje še okrepiti.

Nekateri manjši dobavitelji jim sami predstavijo zanimive ideje in izdelke, z drugimi stik naveže Mercator. Sami spodbujajo razvoj izdelkov, ki so lokalne in regionalne posebnosti ter imajo potencial za širitev v tujino. V linijo izdelkov svoje trgovske znamke so uvedli izdelke lokalnega značaja, kar nameravajo v prihodnje še širiti.

Spar povečuje število slovenskih izdelkov
Spar Slovenija povečuje število slovenskih izdelkov na svojih policah. Izdelke trgovske znamke Spar, ki so slovenskega porekla, so združili pod blagovno znamko Slovenija, moja dežela, sveže izdelke, kot so sadje, zelenjava in meso pa še dodatno označijo. Tudi k njim nekateri dobavitelji pristopijo sami, na druge pa se obrne trgovina. Na svoji spletni strani so denimo objavili vabilo k sodelovanju, s katerim nagovarjajo slovenske dobavitelje, naj jim posredujejo svoje ponudbe.

Slovenske dobrote iz Tuša
V Tušu so lokalne izdelke in proizvajalce povezali pod skupno blagovno znamko Slovenske dobrote, ki je sestavljena iz slovenskih lokalno pridelkov in izdelkov, za katere so značilni čim bolj sonaravna pridelava ter tradicionalni ali inovativni postopki izdelave.

Izdelke omenjene znamke proizvajajo manjši lokalni proizvajalci, ki bi sami težko razvili izdelek in ga umestili na trg, z novo linijo pa zagotavljajo tudi kratko dobavno verigo. Blagovno znamko Slovenskih dobrot nameravajo v prihodnje še širiti.

Potrošniki premalo cenijo lokalno
V Trgovinah Jager razmišljajo, da bi izdelke manjših dobaviteljev na trgu ponudili pod skupno blagovno znamko, čeprav se s tem delno izgubi identiteta pridelovalca, kar lahko slabo vpliva na prodajo in njegovo prepoznavnost.

Tudi pri njih se sodelovanje z lokalnimi dobavitelji začne na različne načine, včasih na pobudo trgovine, včasih proizvajalca. Obseg sodelovanja z lokalnimi dobavitelji širijo vsako leto, težavo pa opažajo v tem, da potrošnik še vedno premalo ceni lokalne proizvode in zanje pogosto ni pripravljen plačati višje cene kot za masovne industrijske proizvode.

Boljše sodelovanje med kmeti in trgovci
V KGZS-ju poudarjajo, da se zanimanje za slovenske pridelke in proizvode povečuje. V zadnjem času opažajo izboljšanje v sodelovanju med kmeti in trgovci. Vzpostavili so tudi žitno in zelenjavno verigo, kjer domači deležniki bolje sodelujejo kot v preteklosti.

"Slovenski trgovci so se končno zavedli pomena slovenskih izdelkov in tega, da je treba ustvariti in vzdrževati dobre odnose tudi s slovenskimi kmeti. Na zbornici se zato zavzemamo za enakopravne odnose znotraj te verige, v kateri mora imeti tudi kmet tak zaslužek, ki bo pokril vsaj stroške," pravijo v KGZS-ju.

Loške mlekarne nezadovoljne
Manj zadovoljni pa so v Loški mlekarni, ki spada v sklop Loške zadruge. "Stanje se poslabšuje. Trgovci zahtevajo zakup polic, kar si mali ne moremo privoščiti. Radi bi izdelke, ki jih še ni, ki so zelo poceni, lokalni in še pa še ..." je zapisala vodja mlekarne Cecilija Lukančič-Valič.

Na vprašanje, kaj so odločilni dejavniki pri tem, ali jih trgovec spusti na police, npr. cena, kakovost in lokalno poreklo, je odgovorila jedrnato: "Vse plus dobra zveza in zanje dober zaslužek." Še krajši je bil njen odgovor na vprašanje, kako na splošno ocenjuje sodelovanje s slovenskimi trgovci. "Vsi so zelo podobni oderuhi," je bila kritična.