Dobiček podjetja še ne pomeni nujno dobrega poslovanja. Glede na velikost bi ga Mercator lahko ustvaril več. Zgled sta Tuš in Spar. Foto: RTV SLO
Dobiček podjetja še ne pomeni nujno dobrega poslovanja. Glede na velikost bi ga Mercator lahko ustvaril več. Zgled sta Tuš in Spar. Foto: RTV SLO
Mercator potrebuje denar
Mercator bo za izpeljavo vseh načrtov v regiji nujno potreboval denar. Polnjenje mošnjička skozi dokapitalizacijo se ni izteklo po načrtih uprave. Foto: RTV SLO
Mercator naj bi se na tržišču SČG-ja okrepil s pomočjo Rodića. Enako smo pred časom govorili o C-Marketu, Konzumu, Delti ... Foto: RTV SLO

Analitiki opozarjajo, da bi moral vodilni slovenski trgovec glede na velikost in položaj ustvariti vsaj trikrat več dobička, kot ga načrtuje, okoli 20 milijard tolarjev. Prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak se je v odzivu na te navedbe strinjal, da je v podjetju še veliko potencialov, ki jih bo uprava poskušala izkoristiti. Neoptimalno poslovanje naj bi bilo po mnenju nadzornikov dediščina Zorana Jankovića, kar je med vzroki, da mu mandat ni bil podaljšan.

Janković je delovno razmerje v Mercatorju uradno prekinil pred nekaj dnevi, tako da z najboljšim sosedom nima nobene povezave več.
Znano je, da Debeljak ne soglaša z odločitvijo njegovega predhodnika o nakupu Erinega premoženja na Hrvaškem. Lanskoletna vključitev Erine mreže je povzročila za 5,6 milijarde tolarjev odpisov, odpisi Erinega premoženja v Sloveniji pa bodo dosegli približno milijardo tolarjev, pojasnjuje Debeljak in izpostavlja, da ekonomskih koristi, ki so se kazale ob nakupu Ere, danes ni več videti. Janković se revizije njegovega poslovanja ne boji.

Brez svežega denarja osvajanj na Vzhodu ne bo
Mercator je začasno opustil smele načrte o širitvi na jugovzhodne trge. Ukrajina, Moldavija in Azerbajdžan, o karerih se je govorilo v času Jankovićevega direktovanja, niso več zanimivi, saj se bo podjetje širilo le še na Hrvaškem, v BiH-u in SČG-ju. Vzrok za to je denar. Mercator ima premalo investicijskih sredstev, pojasnjuje uprava, zato Mercator na dolgi rok, karkoli naj bi to že pomenilo, zgolj načelno ostaja zainteresiran za vstop na romunski, bolgarski, makedonski in albanski trg ter še na tri prej omenjene vzhodne države.

Za letošnje tekoče širitvene načrte naj bi bilo na voljo dovolj denarja, pravi Debeljak, saj ima uprava na razpolago deset odstotkov delnic in bančne kredite. Tesno pa utegne postati v bližnji prihodnosti, saj bo podjetje za uresničevanje strateških načrtov nujno potrebovalo svež kapital. Po propadlem predlogu dokapitalizacije bo vodstvo zdaj oblikovalo nov predlog sprememb statuta in bo novo skupščino morda sklicalo že jeseni.

Najbližje poslu z Rodićem
Pri načrtovanju strateških partnerstev na tujih trgih so v Mercatorju najdlje pri trgovski družbi Rodić iz SČG-ja, kjer zdaj poteka skrben pregled poslovanja. Datum podpisa pogodbe še ni znan, saj bo več o dokončni obliki sodelovanja znano šele v prihodnjih tednih. Ostali strateški partnerji, če sploh so, za zdaj javnosti ostajajo neznani. O projektu balkanskega megatrgovca Mercator-Konzum-Delta ne govori nihče več.

Pozitivni dejavniki poslovanja
Povečanje oglaševanja
Ponovno obratovanje živilcev ob nedeljah
Odpiranje novih prodajaln
Investicije v prenovo starih prodajaln

Negativni dejavniki poslovanja
Zaostrovanje razmer na trgu
Omejevanje odpiralnega časa neživilcev
Prevzem Ere ne daje pričakovanih koristi
Stroški dvojnega označevanja cen

Mercator v številkah:

  • 104,5 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje v prvem četrtletju (14 odstotkov več kot lani);
  • 1,9 milijarde tolarjev čistega dobička v prvem četrtletju (53,4 odstotka več kot lani);
  • 6,2 milijarde tolarjev načrtovanega dobička za leto 2006;
  • 17.477 zaposlenih v sisemu Mercator, od tega 3.535 v tujini;
  • 12,6 milijarde tolarjev naložb.