Na dražbi, ki jo je razpisala srbska agencija za privatizacijo, so prodali družbe Mirna trgovina, Beoprevoz, Niš herc, Hidrogradnja komerc, Beoinduplati, Kontinetalšped, Energo-beoinženiring, ATM BG, Servis specialnih vozila, Jugradis, Semenarna, Elektrokovina, Ključ Komerc, Reko, Inles komerc in Srpski opanak.

Deli podjetij iz republik nekdanje Jugoslavije, ki so poslovali na ozemlju Srbije, so se sicer že od leta 1991 lahko ustanovili kot posebna podjetja, vendar pa do 19. julija, ko je srbska vlada sprejela omenjeno uredbo, niso imeli pravne podlage za privatizacijo, ker niso mogli vknjižiti lastništva, piše srbski časnik Blic.

Uredba v nasprotju s sporazumom o nasledstvu
Proti sporni noveli so sicer že protestirale Slovenija, Hrvaška in Bosna in Hercegovina. Slovenija je v protestni noti zapisala, da je novela v nasprotju z določbami priloge G, sporazuma o vprašanjih nasledstva. Izvajanje novele bo, po mnenju ministrstva, "nedvomno povzročilo oškodovanje slovenskih pravnih oseb".

Na spornost uredbe je nedavno kolega Mirka Cvetkovića, srbskega premierja, opozoril tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša, ki je med drugim dejal, da takšna uredba in njeno izvajanje predstavljata veliko težavo za Srbijo in njeno približevanje EU-ju.

GZS: Gospodarsko sodelovanje ogroženo
Tudi Slovenska gospodarska zbornica je pristojne slovenske ustanove pozvala k zaščiti premoženja slovenskih gospodarskih subjektov v Srbiji in pozvala k iskanju rešitve po njihovem političnega vprašanja. GZS meni, da bo novela škodila gospodarskemu sodelovanju med državama.

GZS uredbo sicer razume "tako, da se nanaša na vsa opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva podjetja oz. kapital, s katerim lahko razpolaga enota v Srbiji (vse premično in nepremično premoženje - denarna sredstva, pravice, stroji in naprave, objekti, zemljišče ...)", so povedali za MMC.

GZS sicer natančnih podatkov o tem, koliko podjetij bo v okviru izvajanja uredbe oškodovanih, nima, so pa povedali, da so se nekatera že obrnila na GZS po nasvet. Podjetja so bila sicer že po razpadu države pozvana k prijavi terjatev in premoženja, nekatera pa so ta vprašanja reševala sama, neposredno s pogajanji s poslovnimi partnerji.