Nadzorni svet HSE je Tomaža Štoklja, ki je pred tem opravljal naloge direktorja strateškega upravljanja portfeljev v družbi Gen-I, na čelo HSE imenoval ta teden. Novi generalni direktor je kot prvo nalogo omenil zagotavljanje zadostne in zanesljive ter cenovno konkurenčne proizvodnje elektrike in nemoteno oskrbo slovenskih odjemalcev v času energetske krize.

Napovedal je tudi, da bo skupina HSE s pospešenimi investicijami v obnovljive vire energije, vire fleksibilnosti in v razvoj novih storitev igrala vodilno vlogo pri ekonomsko in socialno pravičnem zelenem prehodu energetike s ciljem čim večje dolgoročne samooskrbnosti slovenskega elektroenergetskega sistema.

Paravan se je skladno z odločitvijo nadzornikov medtem na vrh družbe Gen energija zavihtel pretekli teden. Do nastopa funkcije generalnega direktorja tega podjetja je bil v skupini Gen, ki je eden od dveh stebrov slovenske energetike, že na več vodstvenih funkcijah in je nazadnje opravljal naloge člana uprave trgovca z elektriko in plinom Gen-I, po prihodkih največje družbe iz skupine.

Na čelu skupine se ne bo spopadal le z izzivi energetske krize, temveč tudi izzivi velikopoteznih načrtov tako za zeleni prehod kot za drugi blok Nuklearne elektrarne Krško.

Na srečanju krizne skupine, na katerem je v uvodu sodeloval tudi premier Robert Golob, ves čas pa je bil prisoten še generalni direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc, so govorili o zanesljivi oskrbi Slovenije z električno energijo v prihodnjem letu, so po sestanku objavili na infrastrukturnem ministrstvu. Več o vsebini pogovorov niso razkrili.

Slovenija je, ko gre za oskrbo z elektriko in plinom, v zelo dobri kondiciji, je oktobra zatrdil Kumer, obenem pa pozval k nadaljevanju varčevanja z energijo na podlagi priporočil. "To bo dovolj, da bo oskrba vseh sistemov delovala nemoteno naprej," je dejal. Redukcije naj bi sledile šele, če bi razpadel evropski energetski sistem in bi se prekinile čezmejne povezave, tako da bi se morale države zanesti le na nacionalne sisteme.

Kumer in Han delodajalcem predstavila predloge rešitev za blaženje energetske draginje

Infrastrukturni in gospodarski minister Bojan Kumer in Matjaž Han sta delodajalcem predstavila predloge rešitev za blaženje energetske draginje v 2023, so na Twitterju zapisali na ministrstvu za infrastrukturo. Prve ukrepe naj bi vlada sprejela v kratkem.

Premier Robert Golob je namreč sprejetje prvih ukrepov in usmeritev za pomoč gospodarstvu pri spopadanju z energetsko krizo napovedal za prihodnji teden, dodatnih pa še v tednu zatem.

Premier je za STA povedal, da bodo ukrepi prinesli ustrezno raven cen plina in elektrike za podjetja, pri čemer naj bi bila cena subvencionirana do določene ravni porabe. Obenem pa vlada pripravlja tudi subvencijski shemi za čakanje na delo doma in za skrajšan delovni čas.

Ukrepi bodo po Golobovih napovedih začeli veljati 1. januarja, gospodarstvo pa jih ob veliki negotovosti glede cen energetske oskrbe v 2023 zaradi še vedno izjemno visokih tržnih cen elektrike in plina v kontekstu posledic ruskega napada na Ukrajino nestrpno pričakuje.

Učinek vseh dosedanjih ukrepov za blaženje draginje v gospodinjstvih in podjetjih je v tem letu po premierjevih besedah mogoče ovrednotiti na okoli 400 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa na vladi pričakujejo, da bo njihov obseg desetkrat večji.

"Tudi gospodarstvo, ki bo letos deležno za okoli 100 milijonov evrov ukrepov, bo prihodnje leto potrebovalo več kot milijardo evrov zaradi obsega problema, ki bo bistveno večji," je v pogovoru s STA ta teden napovedal Golob. Sprva je vlada predvidela, da bo za stabilizacijo razmer v 16 mesecih potrebnih okoli pet milijard evrov. "Za zdaj kaže, da bomo porabili manj, kar je dobra novica, in s tega vidika si upam napovedati, da bomo vse zastavljene ukrepe tudi izpeljali, medtem ko bo pritisk na javne finance nižji od pričakovanega," je bil optimističen Golob.