Kako je to mogoče in ali lahko v bližnji prihodnosti od Kapitalske družbe (KAD) upokojenci pričakujejo več?

Sredstva za pokojnine, ki so bila leta 1999 1,8 milijarde evrov, so se v dveh desetletjih zvišala za kar 2 krat in pol, in sicer na 4 milijarde evrov in pol. Pokojninska blagajna se sicer financira iz več virov, med drugim vanjo poleg zaposlenih in delodajalcev od leta 2015 vplačujejo tudi študenti, njihov prispevek je bil lani 65 milijonov evrov, svoj prispevek v višini 50 milijonov doda KAD ostalo ‒ lani recimo dobro milijardo ‒ pa je primaknil proračun. Znesek vplačila KAD-a očitno variira od uspešnosti upravljanja portfelja, saj so se vplačila med posameznimi leti gibala od 0 evrov do 100 milijonov letno. Tako da je KAD v pokojninsko blagajno v osemnajstih letih vplačal okoli 800 milijonov.

Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da KAD v pokojninsko blagajno ne more vplačevati več, ker ima neustrezno sestavo portfelja in zaradi tega neustrezne donose. Ob tem dodajajo, da je ravno oblikovanje ustreznega portfelja, ki bi po dobi akumulacije zagotovil višja vplačila v pokojninsko blagajno, razlog za pripravo novega zakona o rezervnem demografskem skladu. Predlog naj bi predvideval tudi akumulacijo premoženja, kar pomeni, da v tem primeru ZPIZ od KAD-a več let ne bo dobil niti evra. Izpad vplačil pa bo seveda pokril proračun oz. davkoplačevalci.

Iz vrst Zveze društev upokojencev Slovenije je velikokrat slišati pritožbe nad delom KAD-a. A ko smo jih prosili, naj javno povedo, kaj konkretno jih moti, so se zavili v molk. Dejstvo seveda je, da se je od te institucije ob njeni ustanovitvi pričakovalo več, z leti pa se je ustvaril vtis, da v prvi vrsti skrbijo zase. Le bežen pogled na prejemke vodilnih kaže, da ti občutno presegajo plačo direktorja ZPIZ-a ter seveda tudi ministrov in ne nazadnje predsednika vlade. Komentarja v zvezi s tem pa iz finančnega ministrstva nismo dobili.