Finančni trgi v letu 2025 pričakujejo še več takšnih potez ECB-ja. Foto: Reuters
Finančni trgi v letu 2025 pričakujejo še več takšnih potez ECB-ja. Foto: Reuters

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bo tako po novem pri 2,75 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 2,90 oziroma 3,15 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 5. februarja.

Svet ECB-ja tako kot na zadnji seji decembra lani ugotavlja, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji. Inflacija se tako po navedbah sveta še naprej gibala pretežno v skladu s projekcijami strokovnjakov centralnih bank evrskega območja in se bo v tem letu predvidoma vrnila na raven dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB-ja. Letna inflacija se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko okrepila in je decembra dosegla 2,4 odstotka. Nekoliko povišana naj bi po ocenah ostala še v prvem delu novega leta.

Večina meril osnovne inflacije po navedbah osrednjega organa evrske denarne politike nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila blizu ciljne ravni. Inflacija, ki izhaja iz notranjih dejavnikov, sicer ostaja po oceni sveta visoka, kar je predvsem posledica dejstva, da se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo pretekli krepki inflaciji. Po drugi strani pa se rast plač zdaj umirja, kot je bilo pričakovano, dobički pa deloma blažijo njihov vpliv na inflacijo.

Čeprav je mandat ECB-ja uradno zgolj zagotavljanje cenovne stabilnosti v območju z evrom, pogled nosilcev denarne politike po oceni poznavalcev usmerjen tudi proti ne ravno zavidljivim gospodarskim razmeram ter negotovim obetom za območje skupne valute, predvsem za njegove velike članice. Gospodarska rast tako ob koncu 2024 po ocenah ni dosegla enega odstotka in naj bi na približno tej ravni ostala tudi letos.

Čeprav vodilo sveta ECB-ja ostaja, da se ne zavezuje naprej glede nadaljnjih korakov denarne politike in jih prilagaja tekočim podatkom, pa so si analitiki precej edini, da naj bi že marca sledilo še eno znižanje. Manj jasni pa so obeti po tem. Precej bo verjetno odvisno tudi od učinkov politik administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, predvsem napovedanih protekcionističnih ukrepov.