Reševanje vprašanja minimalne plače, spremembe zakonov o delovnih razmerjih ter o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, pa tudi večje strukturne reforme bo ministrstvo za delo socialnim partnerjem predlagalo s sklenitvijo socialnega pakta, je na srečanju z gospodarstveniki dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Svetlik je na delovnem srečanju z nekaterimi člani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) spregovoril o učinku intervencijskih ukrepov na trgu dela, vprašanju plač in prožnosti zaposlovanja.

Hribar Milič znova opozoril na posledice dviga plač
Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič, ki se je tudi zavzel za sklenitev socialnega pakta, je kot glavni težavi izpostavil nezadostno likvidnost in razvojno ogroženost podjetij, saj podjetja prevelik delež dodane vrednosti namenjajo za plače. Trenutno ustvarjena dodana vrednost ne omogoča, da bi zvišali plače, ne da bi s tem izgubili številna delovna mesta, je ponovil.

Svetlik je glede minimalne plače ocenil, da tristranska delovna skupina, ki se ukvarja s spremembami pri minimalni plači, dela prepočasi. Po njegovem bi bilo treba čim prej doseči sporazum o vsebini minimalne plače (kaj se šteje pod minimalno plačo) in o višini minimalne plače. Ministrstvo se strinja z delodajalci, da bi imelo gospodarstvo velike težave pri ohranjanju sedanje ravni zaposlitve, predvsem v podjetjih z nižjo dodano vrednostjo, če bi razliko med sedanjo minimalno plačo (okoli 459 evrov neto) in ugotovljeno ravnjo minimalnih življenjskih stroškov (562 evrov neto) pokrili naenkrat.

Svetlik se je zavzel za postopno prilagajanje minimalne plače ob hkratnem cilju strukturnega prilagajanja gospodarstva v smeri bolj produktivnih delovnih mest. Ob tem bo pomembno ohraniti aktivno politiko zaposlovanja, da se bodo lahko tisti, ki bodo zaradi prestrukturiranja izgubili delo, prekvalificirali za nova delovna mesta, dodaja.

Potrebno tudi prestrukturiranje gospodarstva
Po besedah Hribar Miliča pa bi morala država z ukrepi na trgu dela omogočiti tudi prestrukturiranje gospodarstva, pri čemer je po njegovem za vzpostavitev varne prožnosti ključna sprememba zakona o delovnih razmerjih, reguliranje stroškov dela in nižje odpravnine, pri čemer bi zadnje lahko kompenzirali z višjimi nadomestili za prvo obdobje brezposelnosti.

Minister Svetlik bi razpravo o spremembi zakona o delovnih razmerjih postavil v okvir dogovarjanj o socialnem paktu, izpostavil pa je tudi spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter tudi pripravo novega zakona o malem delu. Zakon o malem delu bi opredeljeval delo do 15 ur na teden oz. 720 ur na leto, vključeval bi tako študente kot upokojence in zaposlene. Tovrstno delo bi še naprej ohranjali, bi ga pa vezali na prispevke npr. za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Poleg dodatne obremenitve bi to delo prinašalo tudi nekatere pravice, pravi minister.