Za dvig obsega poslovanja v lokalnih valutah so predstavniki držav Brics ob robu vrha v indijski prestolnici podpisali dogovor, po katerem naj bi razvojne banke petih držav zagnale posebne posojilne linije, s katerimi naj bi gospodarstvenikom omogočile reden dostop do realov, rupij, rubljev, juanov in randov.
Tako želijo države, ki predstavljajo okoli 45 odstotkov svetovnega prebivalstva, četrtino svetovne površine in prav tako četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), povečati pomen lastnih valut in zmanjšati pomen ameriškega dolarja kot svetovne valute.

Cilj takšnega ukrepa je tudi prispevati k povečanju medsebojne trgovine in h krepitvi gospodarskega sodelovanja med državami. Lani je obseg medsebojne trgovine znašal 230 milijard dolarjev, cilj pa ga je do leta 2020 povečati na 500 milijard. To je še vedno sorazmerno majhna številka glede na podatek, da je skupni obseg BDP petih držav znašal 13.500 milijard dolarjev.
Za skupno razvojno banko
Voditelji držav Brics so poleg tega finančnim ministrom naložili, naj proučijo pobudo za vzpostavitev posebne skupne razvojne banke, ki bi delovala po zgledu Svetovne banke ali Azijske razvojne banke. Prepričani so namreč, da multilateralne finančne ustanove, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF), v zadnjih letih niso dovolj upoštevale potreb spreminjajočega se sveta in so pogosto pustile na cedilu revnejše dele sveta.

Sedanji predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je že sporočil, da pobudo pozdravlja in da bi ta lahko dopolnjevala delo skupine Svetovne banke.

Ustanovitev posebne razvojne banke Brics bi bil nov korak na poti krepitve svetovne moči teh hitro rastočih držav, ki v zadnjih letih niso pridobile samo gospodarskega pomena, temveč tudi politični vpliv. Najverjetnejši prihodnji predsednik Svetovne banke, ameriški kandidat Jim Yong Kim, je nedavno zatrdil, da mora banka bolje upoštevati interese hitro rastočih držav.

Voditelji Brics so izrazili zaskrbljenost nad veliko količino denarja v svetovnem finančnem sistemu, ki je posledica ukrepov centralnih bank razvitih gospodarstev za spodbujanje gospodarske dejavnosti in stabilizacijo razmer v finančnem sektorju.

Vlagatelji namreč to presežno likvidnost večinoma vlagajo v hitro rastoče države, kar povzroča premoženjske balone v teh državah in dvig tečajev nekaterih državnih valut ter s tem zmanjšuje njihovo gospodarsko konkurenčnost. Razvite države so zato pozvali k odgovornim denarnim, gospodarskim in fiskalnim politikam.