Pred vrati so decembrski prazniki, ko nakupovalna središča navadno pokajo po šivih, številni trgovci pa si v tem času obetajo največje dobičke v letu. Letos so razmere drugačne – zaradi epidemije so še vedno odprte le živilske trgovine, vse druge pa so zaprte. Na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) ob tem trdijo, da trgovine niso žarišča okužb, in se sprašujejo, zakaj vlada načrtno uničuje trgovinsko dejavnost, ki je ključna za krepitev potrošnje in gospodarske rasti.

"Do nedavnega smo imeli 1,9 odstotka okuženih prodajalcev v trgovinah. Danes je ta odstotek padel na 1,4. Mislim, da je to dovolj trden dokaz, da trgovina ni vir okužb," je v pogovoru za Televizijo Slovenija dejala predsednica TZS-ja Mariča Lah. Ob tem je opozorila na veliko gospodarsko škodo, ki jo trpijo trgovci. "Samo v novembru smo izgubili pol milijarde evrov prihodka, 80 odstotkov trgovin je namreč zaprtih. Brezposelnih je v trgovinski dejavnosti v letošnjem letu žal že 10 tisoč ljudi," je dejala.

Predsednica TZS-ja je pred današnjim sestankom s predsednikom vlade Janezom Janšo izrazila pričakovanje, da se bo po predstavitvi vseh argumentov mogoče dogovoriti za odpiranje trgovin.

Obrtniki in podjetniki v brezupnem položaju

"Številne dejavnosti so na podlagi vladnega odloka zaprte že več tednov, nekatere celo več kot mesec dni, epidemiološka slika pa se ne izboljšuje. Več kot očitno je, da je treba ubrati drugačen pristop. Naši člani, obrtniki in podjetniki, nam sporočajo, da imajo dovolj. So v brezupnem položaju, razmišljajo o zaprtju podjetij, mnogi so to tudi že storili. Duševne stiske se poglabljajo, poleg tega pa se povzroča ogromna gospodarska škoda," je trenutno stanje komentiral predsednik Obrtniško-podjetniške zbornice (OZS) Branko Meh.

V OZS-ju so tako prejšnji kot ta teden vlado ponovno pozvali k takojšnjemu odprtju dejavnosti, za katere menijo da bi jih bilo mogoče varno opravljati še naprej. To so poleg neživilskih in specializiranih trgovin tudi frizerski, kozmetični saloni, avtopralnice, fotokopirnice, kemične čistilnice, vrtnarije, cvetličarne, urarne, zlatarne, delno tudi gostinska dejavnost. "Zavedati se moramo, da ne gre zgolj za obrtnike in podjetnike, temveč tudi za njihove zaposlene. Malo gospodarstvo je hrbtenica slovenskega gospodarstva, saj predstavlja več kot 99-odstotni delež, zaposluje pa prek 350 tisoč oseb," so zapisali na OZS-ju.

"Poudarjamo, da se zavedamo situacije v zdravstvu, toda reševati jo je treba drugače, in ne na plečih malega gospodarstva," sporoča OZS in podobno kot TZS poudarja, da malo gospodarstvo nikoli ni bilo vir okužb, medtem ko pri delu na črno v zasebnih domovih in garažah ni nikakršnega nadzora, tveganje za prenos okužb pa je zato veliko. "V obrti in podjetništvu ne rinemo z glavo skozi zid, če vidimo, da ne pridemo nikamor. Zato predlagamo odločevalcem, da uberejo drugačen pristop, odprejo dejavnosti in spremljajo učinke. Prepričani smo, da bodo nad rezultati pozitivno presenečeni," še predlaga Meh.