Ukrepi naj bi prizadeli za okoli 50 milijard dolarjev kitajskega izvoza v ZDA.

Namestnik direktorja sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Everett Eissenstat je napovedal, da bodo v 15 dneh objavili seznam kitajskega blaga, ki bo deležno dodatnih carin, nato bo sledilo obdobje za pripombe zainteresiranih deležnikov. Šele nato bo ministrstvo za finance predstavilo dokončen seznam.

Za zdaj torej ni jasno, kaj bo dodatno ocarinjeno. Namen ukrepa je, da se odpravijo prednosti v medsebojnih trgovinskih odnosih, ki jih je Kitajska po prepričanju Trumpove administracije pridobila neupravičeno z nepoštenimi praksami.

Omejitve kitajskih naložb
Trump je ob tem napovedal tudi omejitve pri kitajskih naložbah v ZDA, v Washingtonu pa bodo obenem sprožili postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) glede diskriminacije, ki so je ameriška podjetja po prepričanju ameriških oblasti deležna ob poslovanju na Kitajskem.

Trump je ob podpisu memoranduma sicer spet nekoliko napihnil številke in dejal, da imajo ZDA v trgovini s svetom 800 milijard dolarjev primanjkljaja, s Kitajsko pa polovico tega. ZDA so imele lani 566 milijard dolarjev primanjkljaja v zunanji trgovini, od tega s Kitajsko 375 milijard.

Ponovil je obtožbe, da številne države pri trgovinskih odnosih že dolga leta zlorabljajo ZDA, Kitajski pa je naročil, naj nemudoma sama zmanjša svoj zunanjetrgovinski presežek za 100 milijard dolarjev.

Zagotovil je, da kitajskega predsednika Ši Sžinpinga, ki je pomagal pri Severni Koreji, spoštuje, da pa vprašanje primanjkljaja ostaja. Ob tem je navedel podatek, da so v ZDA zaradi tega zaprli 60.000 tovarn.

Časovni zamik
Trump je z ukrepi proti Kitajski čakal več kot leto dni, ker je potreboval njeno sodelovanje pri pritiskih na Severno Korejo. Zdaj, ko se je načeloma dogovoril o srečanju s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, pa je očitno presodil, da lahko obljubo iz kampanje uresniči.

Uradno je sicer podpisal memorandum, ki ameriškemu trgovinskemu predstavniku Robertu Lighthizerju nalaga, naj uvede višje carine na uvoz iz Kitajske, ki začnejo veljati 45 dni od podpisa memoranduma, čeprav se bo to verjetno dejansko zgodilo pozneje.

Časovni zamik pri uvedbi sankcij ohranja upanje, da juha ne bo tako vroča, kot jo je Trump skuhal, saj je tudi ob podpisu memoranduma dejal: "Govorili smo s Kitajsko in smo sredi zelo velikih pogajanj. Videli bomo, v katero smer bodo šla."

Sedem izjem
Lighthizer je sicer nekaj ur pred Trumpovim podpisom v senatu povedal, da se je Trump odločil, da iz novih carin na jeklo in aluminij poleg Mehike in Kanade izvzame Evropo in nekaj drugih držav, ki so se od napovedi carin pa do danes intenzivno pogajale z ZDA, da bodo izvzete.

Ob Trumpovem podpisu memoranduma sta bila tudi svetovalec Peter Navarro in minister za trgovino Wilbur Ross, ki sta glavna pobudnika uvajanja trgovinskih omejitev in ovir za zaščito ameriške industrije.

Politične opozicije uvajanju kazenskim trgovinskim ukrepom proti Kitajski sicer v ZDA v nasprotju s tistimi primeri, ko Trump s tovrstnimi ukrepi grozi ameriškim zaveznicam, skoraj ni. Gospodarski analitiki svarijo pred negativnimi posledicami trgovinske vojne, ki bi sledila ob kitajskih povračilnih ukrepih, krepak padec delniških indeksov na newyorških borzah ob Trumpovem podpisu memoranduma pa je jasno pokazal, kaj si o tem mislijo finančni trgi.

Ameriška trgovska podjetja niso navdušena in Wal-Mart, Target, Macy's, Best Buy ter druga so v ponedeljek Trumpu poslala pismo, naj ne uvede dodatnih carin, ker bo z njimi kaznoval ameriška gospodinjstva z višjimi cenami oblačil, čevljev, elektronike in drugega blaga.

Kitajska s povračilnimi ukrepi
Kitajska je že pred Trumpovo potrditvijo carin posvarila pred trgovinsko vojno, kitajski časnik China Daily pa je pozval preostali svet, naj se upre Washingtonu. "Ker ZDA očitno ne bodo popravile svoje usmeritve, naj druge države prenehajo upati, da jim bodo prihranjeni protekcionistični streli (iz ZDA)," piše. "Preostanek sveta mora stopiti skupaj, da bi preprečili trgovinsko vojno."

Opazovalcem se zdi precej verjetno, da bo Kitajska v odgovor na ameriško ravnanje uvedla carine na kmetijske proizvode iz ZDA, denimo sojo. To bi prizadelo predvsem kmete, med katerimi je veliko Trumpovih podpornikov. Kitajci bi lahko vzeli pod drobnogled tudi ameriškega proizvajalca letal Boeing in v prihodnje več letal naročali pri evropskem tekmecu Airbusu.

"Kitajska ne bo mirno gledala, kako se kršijo njene legitimne pravice in interesi," poudarjajo v Pekingu. Po njihovem mnenju bi se ZDA morale vzdržati ukrepov, ki bodo na koncu le škodovali obema državama. Namesto tega bi morali težave reševati s "konstruktivnim dialogom".