Kot razlog pa navajajo že dosežene učinke v lanskem letu na področju inflacijskega prispevka nadzorovanih cen in fiskalnih obremenitev, ki jih prav tako ni več mogoče občutno znižati.

Umar letos pričakuje za en odstotek nižjo inflacijo. V prvem polletju 2004 naj bi se medletna rast cen nižala proti 3,6 odstotka, v drugi polovici pa naj bi se ohranjala na isti ravni. Leta 2005 bo inflacija predvidoma okrog 2,9-odstotna.

Zmanjšan prispevek fiskalnih sprememb k inflaciji
Prispevek rasti nadzorovanih cen k inflaciji bo v skladu z vladnim načrtom povišanja reguliranih cen in s tem upočasnjeno rastjo teh cen letos znašal največ pol odstotka, v letu 2005 pa naj ne bi bil večji od 0,4 odstotka. Zmanjšal se bo tudi prispevek fiskalnih sprememb k inflaciji, in sicer letos na 0,4 odstotka, v letu 2005 pa na 0,3 odstotka.

Vlada bo tudi nadaljevala z acikličnim prilagajanjem trošarin na tekoča goriva, s čimer bo blažila vpliv morebitnih nihanj cen nafte na drobnoprodajne cene goriv v Sloveniji. S tem bo zmanjševala predvsem posredne vplive njihovih višjih cen in hkrati vplivala na nižanje inflacijskih pričakovanj.

Vpliv evra na inflacijo
Po oceni Umarja naj bi rast tečaja evra, ki bi bila skladna z maastrichtskimi kriteriji, v letu 2004 znašala 1,4 odstotka, konec leta pa naj bi se nižanje vrednosti tolarja, značilno za zadnja leta, ustavilo. Ob upoštevanju odloženega vpliva povišanja tečaja evra na rast cen bo tako prispevek tečaja k inflaciji v letu 2004 znašal približno 1,6 odstotka, v letu 2005 pa približno en odstotek.