Na Slovenijo ta odločitev ne bo bistveno vplivala, so za MMC povedali v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Praha je namreč obvezna le za kmetije, ki imajo površino večjo od 24,23 hektara, v Sloveniji pa je takšnih 571 pridelovalcev, ki so imeli lani za praho 3.049 hektarov površine. Septembra lani je Evropska komisija tako ali tako znižala stopnjo obvezne prahe na nič odstotkov (leto prej 10 odstotkov), kar pomeni, da se praha ni izvajala, torej majska odločitev Evropske komisije na pridelovalce ne bo vplivala.

Vzroki za višjo rast cen hrane v Sloveniji v majhnosti trga
Na KGZS-ju višjo rast cen hrane v Sloveniji v primerjavi z EU-jem pripisujejo majhnosti, razdrobljenosti in težjim pridelovalnim pogojem, za katere so značilni visoki stroški, ki pa jih trg po njihovem mnenju priznava le v manjši meri. V Sloveniji se je namreč hrana letos podražila za skoraj enkrat več, kot je povprečje Evropske unije.

Pritiski na nizke cene izdelkov so zaradi monopolnega položaja velikih trgovcev veliki, opozarjajo v kmetijski zbornici, zaradi nizke stopnje samooskrbe pa je Slovenija odvisna tudi od uvoza, kjer cene narekujejo veliki uvozniki.

Na Umarju ocenjujejo, da del razlogov za relativno višjo rast cen hrane v Sloveniji leži v povečani koncentraciji ponudnikov v trgovini na drobno. Takšna gibanja so omogočila, da se je višja rast cen s svetovnih trgov v celoti prenesla na rast drobnoprodajnih cen v Sloveniji, medtem ko se je v preostalih državah del povišanja omilil v verigi proizvajalci-predelovalci-prodajalci, razlagajo na Uradu za markoekonomske analize in razvoj.

Bruselj že predlagal nekatere ukrepe
Evropska komisija razloge za visoke cene hrane vidi predvsem v stalno naraščajočem povpraševanju po osnovnih živilih in hrani z večjo dodano vrednostjo, naraščanju stroškov energije in povečevanju stroškov za vhodne materiale ter povečanjem stroškov prevoza. Ob tem opozarjajo, da porast cen hrane sledi tri desetletje dolgemu trendu nižanja kmetijskih cen. Posledice tega so tako v inflaciji cen hrane kot v celotni inflaciji. Bruselj je zato že predlagal tudi odpravo mlečnih kvot, višjo stopnjo modulacije in najnižje plačilo oziroma omejitev glede na velikost kmetije.

Evropa se ne bo odpovedala biogorivom
Kljub naraščanju cen hrane pa se EU ne namerava odpovedati svojemu cilju glede biogoriv. Ob tem Evropska komisija opozarja, da bo moral trajnostni sistem pridelave biogoriv zagotoviti, da proizvodnja ne bo škodovala pridelavi hrane, kar bi bil prvi sistem takšne vrste na svetu.

V Kmetijski zbornici menijo, da v Sloveniji množična pridelava biogoriva ne bi prišla v poštev. Menijo, da bi morali prekiniti z ne najbolj primerno politiko pridobivanja energije na račun kmetijske pridevale in se preusmeriti v iskanje drugih obnovljivih virov energije, kot je na primer izraba biomase.

A. M.