Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je dejal, da bodo v nasprotnem primeru izgubili vsi - državljani delovna mesta in varno prihodnost, lastniki svoje premoženje in kapital, država pa socialno varnost in stabilnost.

"Potrebujemo hitre ukrepe"
Hribar Milič je tako dejal, da nujno potrebujemo hitre ukrepe in spremembe, hkrati pa moramo zgraditi konsenz, da bo vzpostavljeno zaupanje v skupno delo. Tibor Šimonka, predsednik uprave Slovenske industrije jekla, svetuje, da se globoko zareže v reforme, predsednik skupine Kolektor Stojan Petrič pa upa, da bo vlada ponudila vsaj zmanšanje prispevnih stopenj in s tem razbremenila stroške dela. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac meni, da bi morali več storiti pri privabljanju tujih investitorjev, davčna zakonodaja pa bi morala biti bolj razvojno naravnana.

Gospodarstveniki so na vrhu slovenskega gospodarstva poudarili, da je Slovenija v najtežjem položaju po razpadu Jugoslavije. Delodajalci od vlade pričakujejo odpravo likvidnostnega krča, povečanje in poenostavitev črpanja evropskih sredstev, tehnološki preboj ter več denarja za raziskave in razvoj. Svoje zahteve po dvigu minimalne plače so sindikati premierju Borutu Pahorju predstavili v sredo. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar je povedala, da preučevanje dohodninske zakonodaje že poteka, sprememb pa bi bila deležna obdavčenje in oblikovanje prispevkov za socialno varnost, kar bi omogočilo dvig minimalne plače. Gospodarska zbornica Slovenije pa je opozorila, da bi dvig minimalne plače pomenil ugašanje delovnih mest, zato imajo sami številne druge predloge, je za TV Slovenija poročala Lidija Pak.

"Dvig minimalne plače utemeljen, dvig v drugih razredih bi pomenil propad gospodarstva"
Sonja Gole, generalna direktorica Adria Mobila, meni, da je zahteva sindikatov po dvigu minimalne plače utemeljena, dvig v drugih plačnih razredih pa bi pomenil propad slovenskega gospodarstva. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie, pa je dejal, da ne smemo pozabiti, da kriza še vedno traja in da obstaja velika verjetnost, da se bo še poglobila. V takšnem primeru bi bilo povišanje plač, z izjemo predloga vlade, ki bi to storila na podlagi sprememb obdavčitve, neodgovoro in bi lahko privedlo do odpuščanj. Sam predlaga, da se vsi skupaj zavežejo, da bodo s porastom produktivnosti ustvarili sredstva za porast plač in ta sredstva potem ustrezno razdelili.

Skoraj 500 zbranih gospodarstvenikov je nagovoril tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki pa ni konkretno pojasnil, kako namerava vlada do konca januarja zagotoviti dvig minimalne plače. Pojasnil je še, da so se dogovorili za pospešitev socialnega dialoga, brez socialnega in političnega konsenza pa strukturnih reform ne bo mogoče doseči. Predsednik države Danilo Türk je dejal, da morajo slovenska podjetja iskati tuje trge. Dodal je, da potrebujemo večji socialni dialog, pa tudi manj razpravljanja znotraj vlade.