Po njegovih besedah so v državah, kjer so se že srečali s podobnim davkom, ugotovili, da njegovi učinki niso pravi, saj so tudi, namesto da bi omejili debelost državljanov, oslabili industrijo.

Podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo s stekleničenjem in prodajo pijač, prav tako ugotavljajo, da vseh stroškov tega davka ne bi mogla prenesti v maloprodajno ceno.
Izračuni namreč kažejo, da se bo zaradi tega davka zaposlenost v slovenski živilski industriji zmanjšala za desetino, v skrajnih primerih pa bo kakšno podjetje morda tudi propadlo, je nadaljeval prvi mož mirnskega proizvajalca in polnilca pijač.

Na podlagi lanskih poslovnih izidov v mirnski Dani bi uvedba davka pomenila približno 2,1 milijona evrov manj zaslužka, povečali bi se stroški obdelave podatkov in skladiščenja. Hkrati pa bi zaradi dolgih rokov plačil in plačilne nediscipline podjetje moralo državi plačevati davek, še preden bi dobilo plačilo za prodane pijače, je pristavil.

Novi zakonski predlog tudi ne loči med sladkanimi in naravnimi pijačami, ki so po Hrenovem enakovredne sadnemu obroku, temveč vse meče v isti koš, je še poudaril.