Brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov bi primanjkljaj v državnem proračunu po prvih treh mesecih leta 2024 znašal 278 milijonov evrov. Glede na podatke, ki jih je na svoji spletni strani objavil fiskalni svet, so bili skupni prihodki v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za štiri odstotke. Rast je bila po navedbah fiskalnega sveta v prevladujoči meri posledica višjih prihodkov od dohodnine, medtem ko so bili prihodki od EU-sredstev medletno občutno nižji.

Davčni prihodki so se po pojasnilih ministrstva za finance v prvih treh mesecih glede na primerljivo lansko obdobje zvišali za 9,4 odstotka na 2,7 milijarde evrov. Z davkom na dodano vrednost kot strukturno najpomembnejšo davščino je država zbrala 1,2 milijarde evrov, kar je 5,1 odstotka več kot lani.

Prilivi iz dohodnine so dosegli 563 milijonov evrov oziroma 27,4 odstotka več kot lani. V prvih treh mesecih so znotraj omenjenega zneska občine prejele 377 milijonov evrov dohodnine, kar je 3,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. S trošarinami je država zbrala 374 milijonov evrov, kar je 0,5 odstotka več kot lani. Prihodki od trošarin od energentov so se nekoliko znižali, prihodki od trošarin na tobak pa zvišali, so pojasnili na ministrstvu. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb pa so se zvišali za 4,6 odstotka na 311 milijonov evrov.

Na odhodke vplivalo tudi predčasno izplačilo regresa v javnem sektorju

Skupni odhodki so bili medletno višji za 5,3 odstotka. Njihova rast je brez upoštevanja interventnih ukrepov znašala 8,4 odstotka in se je več kot podvojila. Najhitreje so rasli stroški dela zaradi predčasnega izplačila regresa, transfer v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter investicijska poraba. Medletno so vidneje upadli odhodki za subvencije ter plačila v proračun EU-ja.

Po pojasnilih ministrstva za finance je na gibanja na odhodkovni strani vplivalo tudi predhodno izplačilo regresa za letni dopust v javnem sektorju, do katerega je letos prišlo že marca. V sklade socialnega zavarovanja je medtem državni proračun prispeval 460 milijonov evrov, kar je 23,3 odstotka več kot lani. Največji delež, 363 milijonov evrov, je zaradi uskladitve pokojnin, kot omenjeno, odpadel na transfer v pokojninsko blagajno.

Sorodna novica Letna inflacija marca 3,6-odstotna. Slovenija lani znižala primanjkljaj in dolg.

V okviru interventnih ukrepov je bilo v prvih treh mesecih za protikoronske in protidraginjske ukrepe skupaj izplačanih 37 milijonov evrov. Odhodki za ta namena naj bi se po proračunskih načrtih letos občutno znižali in skupaj znašali 130 milijonov evrov, medtem ko so lani znašali 925 milijonov evrov. Za sanacijo posledic po poplavah je bilo letos po navedbah fiskalnega sveta izplačanih skupaj 75 milijonov evrov, od avgusta lani pa 643 milijonov evrov. Po sprejetem državnem proračunu naj bi odhodki za sanacijo po poplavah letos znašali 1,115 milijarde evrov.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država po navedbah finančnega ministrstva letos do zdaj namenila 494 milijonov evrov, kar je 4,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Več sredstev je šlo za izvajanje zakona o osebni asistenci, hkrati pa je bilo izplačana tudi izredna denarna socialna pomoč po avgustovskih poplavah. Zaradi redne uskladitve transferjev so se nekoliko povišali tudi transferji brezposelnim. Družinski prejemki in starševska nadomestila so se medtem znižali, saj letos ni bil izplačan draginjski dodatek za otroke.

Sredstva za investicije so se zvišala za 42,4 odstotka na 254 milijonov evrov. Država je izplačala za 143 milijonov evrov subvencij, kar je 48,3 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Nižja so namreč po pojasnilih ministrstva neposredna plačila v kmetijstvu, hkrati pa država ne krije več plač zaradi izolacij, povezanih s covidom-19. Prav tako letos ni treba pomagati gospodarstvu zaradi draginje.

Primanjkljaj sektorja država nižji od vladnih projekcij

Primanjkljaj sektorja država je lani znašal 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,5 odstotne točke manj kot leta 2022. Dejanski primanjkljaj je bil tako skladno s pričakovanji fiskalnega sveta ob ocenjevanju proračunskih dokumentov jeseni lani precej nižji od vladnih projekcij v osnutku proračunskega načrta, in sicer za 1,9 odstotne točke BDP-ja.

"To je bila v največji meri posledica nižje realizacije investicij od načrtovane. Fiskalni svet sicer že dlje časa opozarja na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti," so spomnili. Drugi glavni razlog za nižji primanjkljaj od predvidenega pa so nižji kapitalski transferji, pretežno zaradi nižje realizacije ukrepov, povezanih s sanacijo po poplavah, kot pa so bila predvidevanja v jesenskih proračunskih dokumentih, so dodali.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 69,2 odstotka BDP-ja, kar je 3,3 odstotne točke BDP-ja manj kot konec leta 2022. "Znižanje je bilo skoraj v celoti posledica visoke inflacije," so zapisali. Zaradi ohranjanja visoke likvidnostne rezerve je neto javni dolg precej nižji in je po zadnjih razpoložljivih podatkih konec tretjega četrtletja lani znašal 45,9 odstotka BDP-ja.

Gospodarske razmere prvem četrtletju ostale razmeroma ugodne

Gospodarske razmere v Sloveniji so po razpoložljivih kazalnikih v prvem četrtletju ostale razmeroma ugodne, v najnovejšem pregledu makroekonomskih gibanj ugotavlja Banka Slovenije. Kot so zapisali v banki, so bili v prvem četrtletju bolj optimistični zlasti potrošniki, v pozitivnem območju pa je ostalo tudi zaupanje v dejavnostih, usmerjenih pretežno na domači trg. Predelovalna podjetja so ob šibkem povpraševanju nasprotno še naprej precej negotova, kar se odraža v še vedno medletno manjši industrijski proizvodnji, z visokih ravni pa se umirja tudi gradbena dejavnost, so zapisali.

Na podlagi nabora razpoložljivih kazalnikov povprečna ocena kratkoročnih napovednih modelov za prvo četrtletje nakazuje 0,9-odstotno četrtletno rast BDP-ja, kar je nekoliko manj kot v zadnjem lanskem četrtletju, so dodali. Pričakuje se, da bo s krepitvijo realnih dohodkov gospodinjstev gospodarska rast ponovno okrevala v drugi polovici leta ob nadaljnjem umirjanju inflacije, ki še naprej ostaja nad ciljno ravnjo denarne politike. Februarja se je znižala na 2,6 odstotka, predvsem kot posledica nižje rasti cen hrane in drugega blaga, medtem ko rast cen storitev še naprej ostaja okrepljena.

Sorodna novica Ob koncu marca skoraj rekordno nizka brezposelnost. Registriranih manj kot 47.000 brezposelnih.

Ob nadaljnji gospodarski rasti trg dela ostaja robusten. Anketni podatki nakazujejo, da se bo zaposlovanje nadaljevalo tudi v prihodnje, predvsem v storitvah in gradbeništvu, so zapisali v Banki Slovenije. Vztrajajoča tesnost trga se ob nizki brezposelnosti odraža tudi v visoki rasti plač, ki se je v začetku letošnjega leta ohranila pri 8,1 odstotka.

Inflacija se od januarja ni spremenila in ostaja 3,4-odstotna. K temu so prispevale predvsem tekoče podražitve energentov, še posebej goriv, medtem ko umirjanje cen hrane in neenergetskega industrijskega blaga nadalje niža skupno inflacijo. Visoka rast cen storitev še naprej odraža visoko rast plač in znake ponovne krepitve povpraševanja. Osnovna inflacija tako še naprej presega skupno, marca je znašala 4,0 odstotka.

Enoletni presežek na tekočem računu se je januarja približal trem milijardam evrov, pri čemer je bil pri blagu najvišji v zadnjih dveh letih, pri storitvah pa najvišji do zdaj, so poudarili v centralni banki. Brez upoštevanja transportnih in različnih poslovnih storitev je bila nominalna storitvena menjava januarja medletno večja za okoli 10 odstotkov. Drugače je bilo pri nominalni menjavi blaga, pri kateri se je medletni padec izvoza zmanjšal predvsem kot posledica pospešenega izvoza avtomobilske industrije, so navedli.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja je v prvih dveh mesecih izkazovala ugodne rezultate, saj se saldo v primerjavi z lanskim letom z nadaljnjo rastjo davčnih prilivov izboljšuje, so navedli v Banki Slovenije. Javnofinančna gibanja pri tem ostajajo pod vplivom številnih tveganj, tako splošnih, ki vplivajo na gospodarsko rast, kot specifičnih, vezanih zlasti na plačna pogajanja, pripravo različnih reform in nadaljevanje obnove po poplavah.