Zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo so marca najbolj zrasle cene oblačil in obutve. K mesečni inflaciji so prispevale 0,5 odstotne točke. Oblačila so se podražila za 8,3 odstotka, obutev pa za 5,7 odstotka.

Višje cene pogonskih goriv so dodale 0,2 odstotne točke. Bencin se je marca v primerjavi s februarjem podražil za 4,7 odstotka in dizelsko gorivo za 3,8 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem ter druge podražitve v marcu.

Po drugi strani so inflacijo za 0,5 odstotne točke ublažile nižje cene počitniških paketov. Ti so bili ob koncu zimske sezone cenejši za 14,3 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali še cenejša trdna goriva in druge storitve v zvezi z osebnimi vozili.

Cene storitev so se zvišale za 6,1 odstotka

V medletni primerjavi so se marca cene storitev v povprečju zvišale za 6,1 odstotka, cene blaga pa za 2,3 odstotka. Poltrajno blago je bilo dražje za 3,6 odstotka in blago dnevne porabe za 2,8 odstotka. Medtem je bilo trajno blago za 0,8 odstotka cenejše.

Po 0,6 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale za šest odstotkov višje cene v skupini rekreacija in kultura ter za 4,7 odstotka višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo.

Z 0,5 odstotne točke so sledile za 6,7 odstotka dražje storitve v restavracijah in hotelih. Cene raznovrstnega blaga in storitev so se zvišale za 5,1 odstotka in k inflaciji dodale še 0,4 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila marca 3,4-odstotna, marca lani pa 10,4-odstotna. Mesečna rast cen je medtem znašala 0,6 odstotka.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,9 odstotka, cene blaga pa za 2,1 odstotka. Poltrajno blago se je podražilo za 3,3 odstotka in blago dnevne porabe za 2,7 odstotka. Medtem je bilo trajno blago cenejše za 1,6 odstotka.

Podatki o inflaciji za države EU-ja so na voljo za februar. Ta mesec je bila letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom, v evrskih državah 2,6-odstotna, v EU-ju pa 2,8-odstotna. Najnižjo so izmerili v Latviji in na Danskem (0,6-odstotno), najvišjo pa v Romuniji (7,1-odstotno). V Sloveniji je znašala 3,4 odstotka.

Slovenija lani znižala primanjkljaj in dolg

Slovenske javne finance so po presežku v letu 2019 spet zdrsnile v primanjkljaj v koronskem letu 2020, ko je zaradi negativnih učinkov pandemije covida-19 in izdatnega državnega trošenja za pomoč podjetjem in gospodarstvu ta znašal 7,6 odstotka BDP-ja. V letu 2021 se je ob hitrem gospodarskem okrevanju znižal na 4,6 odstotka BDP-ja in leto pozneje ob nadaljnji gospodarski rasti, a še vedno povečani porabi, tudi zaradi energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino, na tri odstotke BDP-ja. Lani se je torej položaj izboljšal še za pol odstotne točke.

V letu 2023 je primanjkljaj po pojasnilih statistikov ustvarila le centralna država, medtem ko sta preostala podsektorja države imela presežek: primanjkljaj centralne države, torej državnega proračuna, je znašal 1,676 milijarde evrov, občine so skupaj izkazale za 68 milijonov evrov presežka, skladi socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, pa 21 milijonov evrov presežka.

Prihodki so bili za 10,6 odstotka višji kot v letu 2022

Prihodki države so bili s 27,877 milijarde evrov za 10,6 odstotka višji kot v letu 2022. Davčni prihodki so se pri tem zvišali za 8,8 odstotka, prihodki od socialnih prispevkov pa za 9,3 odstotka.

Po drugi strani so se izdatki države zvišali za 9,5 odstotka, na 29,465 milijarde evrov. Med večjimi skupinami izdatkov je bila vrednost vmesne porabe višja za 10,2 odstotka, sredstev za zaposlene za 10,9 odstotka, socialnih nadomestil in podpor pa za 4,6 odstotka.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 43,670 milijarde evrov oz. 69,2 odstotka BDP-ja. V primerjavi s koncem leta 2022 se je nominalno zvišal za 2,332 milijarde evrov, relativno glede na BDP pa se je znižal za 3,3 odstotne točke.

Pri tem je dolg države na centralni ravni znašal 42,775 milijarde evrov oz. 67,8 odstotka BDP-ja, na lokalni ravni pa 1,117 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP-ja.

Na statističnem uradu so predstavili tudi podatke za zadnje četrtletje lani. Javnofinančni primanjkljaj je znašal 429 milijonov evrov, kar je predstavljalo 2,6 odstotka BDP-ja.

Rast skupnih prihodkov države je bilo zaznati 12. četrtletje zapored, tokrat za 14,3 odstotka. Pri tem so se davčni prihodki zvišali za 14,9 odstotka, prihodki od socialnih prispevkov za 8,1 odstotka, prihodki od drugih tekočih transferjev pa za 91,6 odstotka.

Skupni izdatki države so se v zadnjem četrtletju 2023 zvišali za 10,7 odstotka. Pri tem se je na medletni ravni nominalno najbolj povečala vmesna poraba, in sicer za 20,4 odstotka. Socialna nadomestila v denarju in naravi so bila višja za 7,3 odstotka, subvencije pa za 68,9 odstotka.