Za zdaj so podatki o stanju javnih financ na voljo za prva tri četrtletja 2014, ko je bil javnofinančni primanjkljaj 1,2 milijarde evrov, kar je 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V zadnjem lanskem četrtletju na statističnem uradu (Surs) pričakujejo nižji primanjkljaj, tako da bi se lahko na letni ravni spustil na okoli štiri odstotke BDP-ja, je bilo pojasnjeno na seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ.

V te napovedi pa niso vključene dokapitalizacija Abanke in Banke Celje ter vračanje denarja varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH-u. Zato lahko pričakujemo primanjkljaj okoli šestih odstotkov BDP-ja, je pojasnil Andrej Flajs s Sursa. Opozoril je tudi, da je bilo Probanki in Factor banki dano 30-milijonsko posojilo, ki ga bo treba, če ne bo vrnjeno, všteti v primanjkljaj.

Državna poraba bo še šepala
Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle po razmeroma ugodnem letu 2014 letos pričakuje nadaljevanje gibanj, ki so se začeli lani. Gospodarska rast naj bi se gibala okoli dveh odstotkov in še naprej jo bo spodbujal predvsem izvoz, poleg tega pa bodo pomembno vlogo dobile tudi naložbe podjetij, predvsem v opremo in stroje.

Medtem ko so se pri porabi prebivalstva že lani začeli kazati spodbudni rezultati, pa se bo državna poraba še naprej krčila zaradi zmanjševanja proračunskega primanjkljaja, je pojasnil direktor Umarja.

Alenka Bratušek (ZaAB) je ob teh številkah vlado in koalicijo opozorila, da je "ta rast zelo, zelo krhka". Tudi Vasle je menil, da napovedana rast, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih, ne bo zadoščala, da bi Slovenija spet začela izpolnjevati svoje ključne cilje in se začela približevati povprečju EU-ja. "Potrebne bodo nekatere spremembe, ki bodo spodbudile gospodarsko rast," je opozoril.

O ukrepih še ne govorijo
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Bojan Pogačar je ob tem povedal, da vlada razmišlja o ukrepih, s katerimi bi spravili javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja. Na vprašanja več članov odbora, kaj nas čaka v prihodnjih letih, o podrobnostih ni želel govoriti. Povedal je le, da se bodo ukrepi nanašali tako na področje javnih naročil, upravljanja premoženja ter stroškov dela.

Na seji so se seznanili še s težavo financiranja občin in ocenili, da je stanje na tem področju težavno. Vladi so naložili, naj ugotovi, ali imajo občine zagotovljenega dovolj denarja za opravljanje vseh nalog, ki so bile prenesene nanje.