Za večji lanski javnofinančni primanjkljaj je glavni vzrok dokapitalizacija bank. Brez nje je primanjkljaj države v prvih treh četrtletjih lani znašal 1.246 milijonov evrov ali 4,6 odstotka BDP-ja, kar je osem milijonov evrov manj kot letos. Skupni prihodki države v prvih treh četrtletjih pa so bili nominalno za 2,4 odstotka višji kot lani.

"Položaj v javnih financah je letos v prvih treh četrtletjih podoben kot lani - z eno samo razliko, da letos še nismo imeli enkratnih transakcij oz. transakcij za sanacijo bančnega sistema. Lani je bilo tega kar nekaj že v prvih treh četrtletjih," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Andrej Flajs.

Tako so se v prvih treh četrtletjih letos zaradi višjih stopenj davka na dodano vrednost nominalno najbolj povečali prihodki od davkov na proizvode (za 4,0 odstotka) in od davkov na dohodke (za 2,6 odstotka). Po dveh letih nominalnega krčenja so se prihodki od socialnih prispevkov v prvih treh četrtletjih letos spet nominalno povečali, in to za 1,8 odstotka.

Izdatki za obresti so v treh četrtletjih 2014 skupaj znašali 892 milijonov evrov ali 3,2 odstotka BDP-ja, lani v istem obdobju pa 659 milijonov evrov ali 2,5 odstotka BDP-ja. Skupni primanjkljaj države v prvih treh četrtletjih letos, zmanjšan za stroške zaradi finančne krize in za dokapitalizacijo bank in za izdatke za obresti ali tako imenovani primarni primanjkljaj, je letos ocenjen na 362 milijonov evrov ali 1,3 odstotka BDP-ja, v istem obdobju leto prej pa na 586 milijonov evrov ali 2,2 odstotka BDP-ja.

Inflacija zgolj 0,2-odstotna
Po izračunih statističnega urada (Surs) je leta 2014 letna stopnja inflacije znašala 0,2 odstotka, prav tako je bila povprečna letna inflacija 0,2 odstotka, potem ko sta lani znašali 0,7 in 1,8 odstotka. Decembra letos je bila v Sloveniji celo 0,5-odstotna deflacija.

V letu 2014 so se najbolj zvišale cene v skupini raznovrstno blago in storitve (za 5,8 odstotka), k inflaciji so največ prispevale višje cene zdravstvenega zavarovanja. Po drugi strani so se najbolj pocenili naftni derivati.

Decembra so k deflaciji največ prispevale nižje cene naftnih derivatov in ob decembrskih popustih nižje cene obleke in obutve.

Presežki na račun izvoza
Slovensko nacionalno gospodarstvo je v transakcijah s tujino v tretjem letošnjem četrtletju ustvarilo rekorden presežek, ki je dosegel malo manj kot 605 milijonov evrov oz. 6,3 odstotka BDP-ja.

Presežek na računu tujine je bil v tretjem četrtletju v primerjavi s trimesečjem pred tem višji za 64,1 milijona evrov, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada. V drugem četrtletju je namreč dosegel 540,7 milijona evrov oz. 5,6 odstotka BDP-ja. Na velikost presežka je v največji meri vplivala rast izvoza blaga in storitev. Ta je na letni ravni dosegla 6,5 odstotka in bila za 1,5 odstotne točke višja od rasti uvoza.

Presežek v transakcijah s tujino sicer statistika zaznava že vse od leta 2010, ki je bilo tudi leto popolnega zasuka od let z visokim primanjkljajem v transakcijah s tujino. V zadnjem predkriznem letu 2008 je primanjkljaj znašal še skoraj 1,96 milijarde evrov.

Podjetja so v tretjem četrtletju nadaljevala proces razdolževanja, občutno pa rasteta tudi dodana vrednost in varčevanje. Sektor, ki je sicer običajno neto posojilojemalec, je tako že 10. četrtletje zapored zaključil s presežkom posojanja nad izposojanjem. Neto posojilodajalec ostajajo tudi finančne družbe, k rasti neto posojanja v času krize pa so veliko pripomogle tudi obsežne državne dokapitalizacije bank.

Neto posojilodajalec so v Sloveniji tudi gospodinjstva, njihov presežek posojanja nad izposojanjem pa je v tretjem četrtletju znašal skoraj 585 milijonov evrov ali 6,1 odstotka BDP-ja. V drugem trimesečju je bil še precej višji - malo manj kot 692 milijonov evrov oz. 7,2 odstotka BDP-ja.