Ob povečanem prometu (prvič ta teden je presegel 100 milijonov SIT) se je Krkin enotni tečaj zvišal za 0,2 odstotka, vendar pa so se zadnji posli sklepali pri 84.999 SIT oziroma za odstotek v plusu. Še bolje je šlo Mercatorju, ki je končal pri 42.000 SIT.

Rahlo višji so enotni tečaji Gorenja, Petrola in Pivovarne Laško. Pri Luki Koper ni bilo sprememb, medtem ko sta se Sava in Merkur pocenila za pol odstotka. Aerodrom je izgubil 0,8 odstotka, Istrabenz pa 1,3 odstotka in je padel pod 10.000 SIT.

Med investicijskimi družbami se je id Triglav le prebudil in med trgovanjem dosegel 3.900 SIT. Za nekaj več kot pol odstotka so se zvišali enotni tečaji Infond ida, Zlate monete I in Krone senior. Na drugi strani je precej izgubil id Zvon I, ki je bil med trgovanjem celo za več kot štiri odstotke pod gladino.

Med podjetniškimi delnicami prostega trga je najbolj opazna dveodstotna pocenitev Juteksa (30.766 SIT). Spet so bile najprometnejše (163 milijonov SIT) obveznice Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje, ki so se podražile na 108,72 SIT.

Slovenski borzni indeks (4.977 točk) se je simbolično znižal, medtem ko je indeks prostega trga IPT (4.232 točk) izgubil 0,4 odstotka. Indeks PIX je po petih zaporednih minusih dočakal pozitiven dan. Njegova vrednost se je okrepila za tretjino odstotka, na 4.581 točk.

Draga nafta in klasični Greenspan
Manjše ameriške zaloge kurilnega olja so ceno lahke nafte v sredo dvignile nad 53 dolarjev, medtem ko je londonski brent končal tik pod 51 dolarjev za sod. Gre za štirimesečni rekord.

Delniški trgi (malce presenetljivo) niso resneje čutili vpliva dražje nafte, saj sta se indeksa Dow Jones (10.811 točk) in Nasdaq (2.067 točk) le malenkost znižala, Evropa pa je sredino trgovanje končala brez posebnih sprememb. Z lanskim dobičkom je prijetno presenetil Deutsche Telekom.

Prav nič presenetljivega pa ni bilo v besedah predsednika ameriške centralne banke Alana Greenspana, ki se je spet zavzel za delno privatizacijo pokojninskega sistema. Lanska gospodarska rast v ZDA je bila po njegovem mnenju solidna in tudi letos bo tako. Politika obrestnih mer ostaja nespremenjena, tako da lahko pričakujemo še kakšen dvig v višini četrt odstotne točke.

Prvega moža Zveznih rezerv skrbi le ogromen proračunski primanjkljaj, ki bi ga lahko ukrotili prav z reformo zdravstvenega in pokojninskega sistema.

Prva polovica četrtkovega trgovanja je bila v Londonu spodbudna, kar je predvsem posledica štiriodstotne podražitve delnice Astrazenece.