V Termoelektrarni Šoštanj bodo predstavili rezultate polletnega poslovanja, potem ko so - zaradi sumljivega pisma direktorju Matjažu Eberlincu, ki se je pozneje izkazalo za nenevarno - v torek odpovedali novinarsko konferenco. Kot kaže, bo Teš 6 prva leta posloval z izgubo, saj bo za premog plačal preveč, za elektriko pa iztržil premalo.

Teš 6 naj bi do leta 2020 pridelal do 200 milijonov evrov izgube, tudi direktor Matjaž Eberlinc je pred kratkim potrdil, da pričakujejo rdeče številke. Država bo položaj najverjetneje reševala z uvedbo t. i. CRM-mehanizmov, ki zagotavljajo stabilnost sistema oziroma omogočajo delovanje velikim prozvodnim enotam - najbrž z višjimi zneski na položnicah.

Septembra višji zneski na položnicah
Zagotovo pa bo račune zvišalo subvencioniranje obnovljivih virov. Letos bo samo za obstoječe obrate treba zagotoviti 150 milijonov evrov, in ker evropske direktive zahtevajo razbremenitev velikih porabnikov, bodo namesto tega bolj obremenjena gospodinjstva in mala podjetja; znesek bo predvidoma višji na položnicah za september v povprečju za 1,35 evra.

In prav državna podpora - predvsem obnovljivim, pa tudi tradicionalnim virom - je glavni razlog za to, da so cene elektrike za porabnike ne le v Sloveniji, temveč v Evropi nasploh, bistveno višje od tržnih. Na položnicah električna energija znaša le še slabih 40 odstotkov, v prihodnje pa bo verjetno še manj - s čimer bo tudi konkurenca na trgu vse manjša.

Elektrika ni samoumevna
Strokovnjaki opozarjajo, da se bomo v prihodnje morali nehati vesti tako, kot da je elektrika samoumevna dobrina. Država bo morala namreč zagotoviti denar za nove obnovljive vire. Ker smo se zavezali, da bomo termoelektrarne na premog v prihodnjih desetletjih počasi opustili, bomo najverjetneje gradili nove hidroelektrarne, morda tudi Nek 2. Odprto vprašanje pa ostaja, koliko novih elektrarn bi lahko nadomestila manjša poraba.