Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je po seji vlade spomnil, da je 11 članic EU-ja, tudi Slovenija, leta 2009 od Evropske komisije zahtevalo, naj pripravi pravne podlage, ki bi državam omogočile, da svoje naravno okolje lažje zaščitijo pred gensko spremenjenimi organizmi (GSO). Ne gre le za varnost ljudi in okolja, pač pa tudi za socio-ekonomske razloge, je dejal minister in ob tem pojasnil, da se je s tem začel proces usklajevanja, ki so ga s sprejemom smernice uspešno zaključili marca, aprila pa je smernica stopila v veljavo.

Zakon je nastal relativno hitro, ker je bilo predvideno le šestmesečno prehodno obdobje, državam članicam pa je prinesel možnost, da omejijo ali prepovedo gojenje GSO-jev, je pojasnil Židan. Predlog zakona omogoča dve vrsti zaščite, in sicer izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO-jev ali pa neposredno prepoved pridelave GSO-jev v Sloveniji.

Izključitev ali prepoved GSO-jev
Pri izključitvi gre za postopek v fazi, ko Evropska agencija za varnost hrane izvaja odobritev določenega GSO-ja, posamezne države pa lahko takrat zahtevajo izključitev. V primeru, da je kakšen GSO na ravni EU-ja že sprejet, pa imajo države možnost, da sprožijo postopek prepovedi. Učinek je enak, je zatrdil Židan.

Možnosti prepovedi gojenja GSO-jev v Sloveniji doslej ni bilo, je pa imela naša država aktiven zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin s preostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je izredno restriktiven in zaradi majhnosti Slovenije državo že zdaj ščiti pred tovrstno pridelavo, je dodal minister. V EU-ju je trenutno dovoljeno gojenje treh gensko spremenjenih rastlin, a velika večina evropskih držav tovrstne tehnologije ne podpira, zato je v praksi v uporabi le koruza M810 družbe Monsanto.

V Sloveniji samo čokolada
Po ministrovih besedah pa zakon potrošnika ne varuje pred gensko spremenjenimi surovinami v prehranskih izdelkih, saj bo moral potrošnik sam preveriti vsebnost GSO-jev na ovojnini. Ker potrošniki načeloma zavračajo hrano, ki vsebuje GSO-je, v praksi takšne hrane na našem trgu sploh ni. Edina izjema je ena vrsta čokolade, a z jasno označbo, da vsebuje GSO-je.

"Če želi biti potrošnik zavarovan, da ne uporablja GSO tudi na posreden način, ima dve možnosti – da posega po ekoloških živilih ali po živilih, na katerih je označeno, da so brez GSO. To velja tako za pridelavo kot predelavo," je sklenil minister.

Zakon o varstvu okolja
Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o varstvu okolja, s katero želi izpolniti zahteve Evropske komisije glede izvršitve sodbe proti Sloveniji, saj je Bruselj že drugič sprožil postopek zaradi neskladnosti ureditve podeljevanja okoljevarstvenih dovoljenj s predpisi EU-ja o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja.

Bruselj je postopek proti Sloveniji sprožil, ker je cementarna Lafarge Cement obratovala brez ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja. Komisija je ob drugem postopku proti Sloveniji zahtevala tudi denarno kazen v višini 9009 evrov dnevno in pavšalni znesek 1,6 milijona evrov.

Dražja elektrika za gospodinjstva
Potrdili so tudi višji prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, to pa bo podražilo električno energijo – za povprečno gospodinjstvo za 1,35 evra na mesec. Energetsko intenzivna podjetja pa so se odločili razbremeniti.

Gospodinjstva in del gospodarstva, ki ne sodi v energetsko intenzivni del, bodo tako plačevala višji prispevek za zeleno energijo. Smernice za državne pomoči za varstvo okolja in energijo dopuščajo, da se energijsko intenzivna podjetja, ki so vključena v mednarodno trgovino, oprosti do 85 odstotkov prispevka za zeleno energijo.

Agencija za trženje in promocijo turizma
Vlada je na podlagi novele zakona o spodbujanju razvoja turizma sprejela tudi sklep, s katerim bo ponovno ustanovila samostojno agencijo za promocijo turizma; na novo agencijo se bo prenesel del nalog, ki jih zdaj opravlja Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, naložb in turizma (Spirit).