"Koncept je že spisan, ta teden začnemo prve pogovore s socialnimi partnerji o konkretnih rešitvah. Pogajanja bo začel predsednik vlade, kar daje projektu še poseben pomen. Upamo, da se bomo v poletnih mesecih dogovorili o ključnih stvareh in da bo zakonodaja jeseni v državnem zboru," je na okrogli mizi o obvladovanju makroekonomskih ravnotežij pojasnil minister za delo Andrej Vizjak.

Fleksibilnost, sklad za odpravnine
Spremembe bodo po njegovih besedah korenite in ne le kozmetične, šle pa bodo v različne smeri – od prilagodljivosti delovnega časa do zaposlitve in podobno. Trenutnemu sistemu na trgu dela daje namreč še posebno togost velika razlika med zaposlitvijo za določen in nedoločen čas. "Ta prepad želimo znižati. Poenostaviti želimo postopke odpuščanja in zaposlovanja," pravi Vizjak.

Ob tem razmišljajo tudi o skladu za odpravnine, s katerim bi uvedli solidarnost med delodajalci, saj bi ga koristili tisti, ki jih kriza najbolj prizadene in morajo zmanjšati število zaposlenih. Slabim razmeram na trgu dela so še posebej izpostavljeni mladi, ki vse težje dobijo kakršno koli varnejšo zaposlitev. Prav zato imamo v Sloveniji tudi mnogo prikrite brezposelnosti mladih, ki podaljšujejo izobraževanje, ker ne dobijo dela. Zato so po Vizjakovih besedah pripravili subvencije za delodajalce, ki ponudijo službo prvemu iskalcu dela.

Pomembno tudi za tuje vlagatelje
Da je za tuje vlagatelje pomembno, kakšna je naša delovnopravna ureditev, je poudaril Miro Smrekar, direktor podjetja Adecco Slovenija. "Menedžer želi vedeti, katere vzvode ima, ko stimulira delavce ali ko jih odpušča. Tuji investitorji primerjajo tako delovnopravno zakonodajo, izobraženost kadra, davčno politiko, prostorske možnosti. Zato bo treba narediti tudi kaj na promociji naših prednosti," je poudaril.

"Ni časa, da bi čakali, da kriza mine. Reforma trga dela lahko zagotovo poživi gospodarstvo," se strinja tudi minister za finance Janez Šušteršič. Sicer pa bo v državi tudi prihodnje leto nujno varčevanje. Po besedah ministra bo namreč treba proračun za prihodnje leto načrtovati podobno restriktivno kot rebalans letošnjega. Odhodki se bodo morali gibati v letošnjih okvirih.

Uravnoteženje finance je le prvi korak
Da je to prava pot, je izpostavil član uprave Gorenja in ekonomist Peter Groznik. Konsolidacija javnih finance je trenutno zelo pomembna in tudi trgi bodo po njegovem mnenju morali priznati, da je Slovenija naredila pomemben korak. "Žal so pribitki za naše zadolževanje še vedno visoki, problematičen je tudi sam dostop do virov financiranja," ugotavlja guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. A če bo država izvedla stabilizacijo na fiskalnem področju, je prepričan, da se bomo lahko priključili najuspešnejšim državam evrskega območja.

Tudi Istvan Szekely z Evropske komisije je ukrepe za uravnoteženje javnih financ, ki jih je sprejela Slovenija, označil za preboj, a opozoril, da je to le prvi korak. Meni pa, da ima Slovenija potrebno znanje in orodja, da sama reši svoje težave.