Decembrske iskrice
Odbor DZ-ja za finance in monetarno politiko je obravnavo predloga vlade, po katerem bi DZ dal soglasje izstopu države iz lastništva Abanke in Banke Celje oz. iz združene banke, prestavil na eno izmed prihodnjih sej. Člani želijo, da se prej razčistijo očitki o domnevnih nepravilnostih pri ukrepih za sanacijo bank, katerega del sta bili tudi ti dve banki.
Minister za javno upravo in podpredsednik vlade Boris Koprivnikar, ki je v odsotnosti premierja Mira Cerarja vodil današnjo sejo, je pojasnil, da bo prvi mož Banke Slovenije vladi v kratkem predstavil postopke in razloge za posamezne odločitve pri ukrepih za sanacijo bančnega sistema, pri tem pa poudaril: "Ni pa na prvi pogled nikakršnih ocen, da bi prihajalo do nepravilnosti, saj je to ne nazadnje nadzirala tudi Evropska komisija in je šlo skozi vrsto preverjanj."
Ob tem je poudaril, da je Banka Slovenije del institucije Evropske centralne banke, vlada pa se v njene odločitve ne more neposredno vmešavati, s čimer je posredno odgovoril tudi na vprašanje o odgovornosti vlade.
Tudi predsednika drugih dveh koalicijskih strank, DeSUS-a in SD-ja, Karl Erjavec in Dejan Židan pravita, da nimata razloga za dvom o vodstvu Banke Slovenije. A če se bo izkazalo, da so nepravilnosti bile, bo, jasno, DZ terjal odgovornost Jazbeca, pravi Erjavec.
Ustavitev prodaje NKBM-a?
Poslanec DeSUS-a Uroš Prikl je sicer danes predlagal ustavitev postopka prodaje NKBM-a, predlog pa podpira tudi Erjavec: "Glede na dvome in sume, ki se pojavljajo v javnosti, bi bilo prav, da se ti postopki začasno ustavijo in se pregleda, kako je potekala dokapitalizacija." Židan pobude za zaustavitev prodaje NKBM-a ne pozna podrobno. "A vedno, kadar gre za sume in za državno premoženje, je potreben dvojni premislek," je prepričan. Dejal je še, da si bo mnenje o vseh očitkih Banki Slovenije podrobneje ustvaril po tem, ko bo slišal Jazbečeva pojasnila.
V zadnjih dneh so namreč precej prahu dvignili očitki v povezavi z domnevnimi nepravilnostmi Banke Slovenije pri ukrepih za sanacijo bank konec leta 2013 in lani. Cerar, ki je na vrhu EU-ja v Bruslju, je v sredo zatrdil, da dogajanje, povezano z očitki, da so se pri ukrepih Banke Slovenije za sanacijo bank dogajale nepravilnosti, pozorno spremlja. Zagotovil je, da bo vlada pristojne organe pozvala, naj v najkrajšem možnem času ugotovijo dejstva, zato da se bo lahko podala ocena, ali so bile res storjene nepravilnosti.
Jazbec zavrača očitke: "Živite v bujni domišljiji"
Jazbec je že v sredo vse očitke, da so prirejali dokumente in manipulirali s podatki, zavrnil in predstavil potek takratnih dogodkov in odločitev. "Če kdo misli, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredijo testi, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je treba, živite v bujni domišljiji," je med drugim dejal.
Večkrat je poudaril tudi, da je zadeva na različnih sodnih instancah, tudi na ustavnem sodišču, ki imajo dostop do vse dokumentacije, zato upa na čimprejšnje odločitve sodišč. Legitimno in razumljivo se mu sicer zdi, da želi vsak imetnik podrejenih obveznic dobiti sredstva nazaj, a zagotovi lahko le, da Banka Slovenije ni storila nič nezakonitega. "Če drži teza, da je Banka Slovenije prirejala dokumente, je pričakovati, da bo nekdo pokazal originalen in ponarejen dokument. Mi imamo le originalnega, ki ste ga videli in ki ga ima tudi ustavno sodišče, ki odloča o ustavnosti celotnega postopka," je še dejal na včerajšnji novinarski konferenci.
Tudi politične stranke in predsednik države pričakujejo pojasnila
Politične stranke pa so se zavzele za preiskavo okoliščin - za v petek je na to temo sklicana seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, v NSi-ju pa so začeli zbirati podpise za zahtevo izredne seje DZ-ja o tej problematiki. Oglasil se je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ocenil, da je glede na upravičeno zanimanje javnosti primerno, da guverner in viceguvernerji temeljito pojasnijo ravnanja Banke Slovenije v povezavi z aktualnimi vprašanji o sanaciji bank.
Odbor DZ-ja za finance in monetarno politiko je obravnavo predloga vlade, po katerem bi DZ dal soglasje izstopu države iz lastništva Abanke in Banke Celje oz. iz združene banke, prestavil na eno izmed prihodnjih sej. Člani želijo, da se prej razčistijo očitki o domnevnih nepravilnostih pri ukrepih za sanacijo bank, katerega del sta bili tudi ti dve banki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje