Na podlagi rezultatov pregledov bank jeseni 2013 in likvidacijskih cenitev premoženja je bilo ugotovljeno, da je kapital nekaterih bank negativen in posledici bi lahko bili stečaj in zahteva za izplačilo zajamčenih vlog. Pri likvidacijskih cenitvah je osnova pričakovana realizacija prodaje sredstev banke v postopku stečaja, zato se v tem primeru po Jazbečevih besedah ne uporabljajo mednarodni računovodski standardi. Ti veljajo le za delujoča podjetja.

.
Možnost stečaja, tako Jazbec, je za regulatorja izjemno problematična, saj se lahko povzroči zelo velika škoda v bančnem sistemu. Da se stečaj prepreči, je bila potrebna dokapitalizacija, banke pa so zaprosile za državno pomoč. A pogoj zanjo je v okviru smernic za dodeljevanje državnih pomoči v EU sodelovanje lastnikov in upnikov imetnikov podrejenih obveznic, je spomnil guverner. Na ravni EU bodo sicer po njegovih besedah kmalu začela veljati pravila, ki pa so še strožja, saj bodo v ta nabor vključeni tudi varčevalci z vlogami nad 100.000 evrov.

Nihče ni izgubil niti evra s transakcijskega računa
Jazbec je spomnil, da je bila stabilnost sistema ohranjena. Nihče ni izgubil niti evra s transakcijskega računa, dokapitalizirane banke pa so zdaj v državni lasti. Jazbec preprosto ne vidi motiva, zakaj bi Banka Slovenije kar koli prirejala in manipulirala, ne zna pa povedati niti, kaj je motiv za napade nanjo.

Večkrat je poudaril tudi, da je zadeva na različnih sodnih instancah, tudi na ustavnem sodišču, ki imajo dostop do vse dokumentacije. Jazbec upa na čimprejšnje odločitve sodišč. Legitimno in razumljivo se mu sicer zdi, da želi vsak imetnik podrejenih obveznic dobiti sredstva nazaj, a zagotovi lahko le, da Banka Slovenije ni storila nič nezakonitega.

"Če drži teza, da je Banka Slovenije prirejala dokumente, je pričakovati, da bo nekdo pokazal originalen in ponarejen dokument. Mi imamo le originalnega, ki ste ga videli in ki ga ima tudi ustavno sodišče, ki odloča o ustavnosti celotnega postopka," je dejal na današnji novinarski konferenci.

.
"Kje je motiv Banke Slovenije za ponarejanje dokumentov," se je vprašal. "Metodologija skrbnega pregleda je objavljena na spletni strani Banke Slovenije," dodaja. In kje je nastala razlika ocene kakovosti aktive pretresanih bank? Po njegovih besedah je revizijska hiša Roland Berger opravila t. i. top-down pregled, Deloitte pa bottom-up pregled. "Vedno obvelja slednji."

Na Banki Slovenije niso imeli razloga, da ugotovitvam mednarodnih pooblaščenih zunanjih revizorjev ne bi verjeli, za vsa dodatna vprašanja o njihovem delu pa je novinarje napotil nanje.

"Če kdo misli, je nadaljeval, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredijo testi, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je treba, živite v bujni domišljiji," je bil slikovit in menil, da gre le za izpodbijanje kredibilnosti centralne banke.

V podrobni razlagi je pojasnil, da je BS 16. decembra 2013 izvedel, da bo Evropska komisija odločbo o državni pomoči izdala dva dni pozneje, 18. decembra ob 10. uri. "Mednarodni računovodski standardi se uporabljajo za delujoča podjetja, zato smo uporabili pri cenitvi likvidacijske vrednosti," je pojasnil pravne podlage za ukrepe BS-a. Ob tem zanika tudi trditve, da so slovenske banke prekapitalizirane. Razlika med njihovo zahtevo in dejanskimi dokapitalizacijami med letoma 2010 do 2012 je skoraj milijardo evrov, pravi.
Kot je pojasnil, je Banka Slovenije v letu 2010 zahtevala dokapitalizacije bank v skupnem znesku 400 milijonov evrov, realiziran znesek je bil nič. V letu 2011 je bila zahtevana dokapitalizacija v skupnem znesku 844 milijonov evrov, realiziranih je bilo 354 milijonov, v letu 2012 pa zahteva v znasku 555 milijonov evrov, realiziranih je bilo 506 milijonov evrov.

Razmere so se nato v letu 2013 še poslabšale, zato so se pojavile še večje zahteve po dokapitalizacijah, saj so slovenske banke šele po dokapitalizaciji konec leta 2013 dosegle kapitalske količnike, kot so jih imele v povprečju banke v evrosistemu, je dodal.

V Banki Celje je država morala iti v izbris "podrejencev", saj je to zakonska zahteva za državno pomoč, pravi Jazbec.

Dva testa ne lažeta
Jazbec je spomnil še, da je bila Slovenija edina država, ki je morala dvakrat opraviti obremenitvene teste in preglede aktive. Testi v letu 2014 so potrdili tiste iz leta 2013. Če nekdo dvakrat zaporedoma enako opravi test, je verjetno, da sta bila narejena pravilno, je sklenil.

Na spletni strani so po njegovih besedah objavljena tudi razkritja odločb o izrednih ukrepih. Poleg tega je Banka Slovenije od septembra 2013 v DZ velikokrat pojasnjevala takratno dogajanje, pripravlja pa še eno poročilo. Pojasnila je, ko je bil zanje zaprošen, večkrat podal tudi takratni vladi.

Glede razkritja celotnih odločb, kar zahteva informacijska pooblaščenka, pa je guverner povedal, da sta zakona o bančništvu in dostopu do informacij javnega značaja na tem področju v nasprotju, zato je to vprašanje na sodišču. Jazbec upa, da bodo sodniki v najkrajšem možnem času odločili o dopustnosti objave podatkov o posameznih terjatvah in podjetjih.