Cerar je po seji vlade pojasnil, da kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) ne soglašajo z minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB-ja, ki jo je oblikoval SDH. "Problematika hrvaških varčevalcev je objektivna zunanja okoliščina, ki predstavlja tako tveganje, da preprečuje uspešno izvedbo prodaje. Razčistiti je treba čim prej obtožbe o pranju denarja v NLB-ju in tudi vse dileme glede dokapitalizacije iz leta 2013," je dejal premier. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman mora zdaj seznaniti Evropsko komisijo o prekinitvi postopka ter ob sodelovanju drugih pristojnih ministrstev in služb najti druge možne rešitve, je še povedal Cerar.
Vodja DeSUS-a Karl Erjavec je poudaril, da je zelo zadovoljen z odločitvijo vlade. "Ne moremo začeti prodaje pod bremenom morebitnih terjatev nekdanjih hrvaških varčevalcev," je dejal in pristavil, da je presenečen, da je afera s pranjem denarja prek NLB-ja prišla na plan prav zdaj, saj so ameriški obveščevalci zaradi sankcij proti Iranu zadeve pozorno spremljali že prej. Tretja stvar, zaradi katere je proti prodaji, pa je vprašanje, ali je bilo 1,5 milijarde evrov res prava vsota, ki smo jo leta 2013 vložili v dokapitalizacijo, kar je treba prav tako preiskati.

Dejan Židan, predsednik SD-ja, pa je poudaril, da je sprejeta odločitev v skladu z razmišljanjem SD-ja. "Trenutne razmere zaradi okoliščin, na katere Slovenija ni imela vpliva, niso ugodne za prodajo," je še dejal.

Država se je k prodaji zavezala Evropski komisiji do konca letošnjega leta, ker ji je ta leta 2013 dovolila, da je banki pomagala z dokapitalizacijo. Sprva je bila predvidena prodaja treh četrtin do konca leta, a je država izpogajala, da bi do konca tega leta prodala vsaj polovico banke. Kaj zdaj to pomeni za prodajni postopek, ni povsem jasno.

Slaba kupčija za davkoplačevalce
V Bruslju naj, po informacijah nekaterih medijev, ne bi bili več pripravljeni Sloveniji ponuditi novega roka za prodajo, čeprav vlada še lahko proda banko tudi jeseni, kar pa pomeni nižjo ceno, saj vlagatelji vedo, da mora biti banka prodana do 31. decembra in da vlada prodaja pod pritiskom.
Po pisanju spletnih Financ bi Evropska komisija banko lahko prodala sama ter kupnino nato nakazala Sloveniji. To pomeni, da bi prodali donosne hčerinske družbe na Balkanu, ki pomenijo polovico dobička skupine, saj NLB na domačem trgu posluje z izgubo. Drugo polovico dobička sicer predstavljajo sproščene rezervacije, ki pa jih že zmanjkuje. Če bi prodajo vzela v roke Komisija, bi za banko iztržili še manj, kot bi vlada dobila s prekinjenim postopkom prodaje. Ob tem portal piše, da so bili vlagatelji za banko - če bi jo država prodajala v celoti in ne zgolj 75 odstotkov ter na način, kjer nihče od kupcev ne bi mogel imeti večjega deleža od države - pripravljeni ponuditi 1,5 milijarde evrov. Poleg tega pa vlada tudi ni bila pripravljena ponuditi poroštva za morebitne tožbe nekdanjih hrvaških varčevalcev, zaradi česar so bili vlagatelji pripravljeni plačati še manj.
Precej manj od pričakovanj vlade
Po neuradnih informacijah STA-ja naj bi bil ponujeni cenovni razpon, ki so ga finančni svetovalci na čelu z Deutsche Bank prinesli s srečanj z vlagatelji med 55 in 71 odstotki knjigovodske vrednosti delnice NLB-ja. Ta je bila ob koncu prvega trimesečja pri 65,5 evra, osnovni kapital pa je bil s tem vreden 1,31 milijarde evrov.

Za 50 odstotkov od 20 milijonov delnic banke, kolikor bi prodala do konca tega leta, in nato še četrtino prihodnje leto, bi tako država prejela od 360 do okoli 465 milijonov evrov. Za vseh 75 odstotkov minus eno delnico, kolikor je na voljo v okviru javne ponudbe delnic, pa bi lahko iztržila med nekaj nad 540 milijoni evrov in nekaj manj kot 698 milijonov evrov. Vlada je sicer poudarjala, da želi za NLB iztržiti vsaj 1,55 milijarde evrov, kolikor je bilo v banko vloženo z dokapitalizacijo.