Po poročanju TV Slovenija je uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) umaknila predlog za prodajo NLB-ja, ker čaka na sklepe vlade o državnem poroštvu za morebitne tožbene zahtevke, ki bi jih vložili nekdanji hrvaški varčevalci Ljubljanske banke, saj bi to lahko dvignilo ceno banke. Kljub temu postopek ni ustavljen, nadzorniki SDH-ja pa naj bi se znova sestali v četrtek.
Vlada je na to temo danes opravila tudi sejo, a sklepov ni sprejela. Z vladnega urada za komuniciranje so sporočili, da je vlada sicer preučila mogoče ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki izhajajo iz morebitnih tožb nekdanjih varčevalcev, pri prodaji banke, a je ugotovila, da ukrepov, ki jih pričakuje SDH, ne more zagotoviti.

Po neuradnih informacijah STA-ja naj bi bil na mizi med drugim predlog, da bi za te morebitne stroške jamčil Sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala denar. Neuradno gre za 350 milijonov evrov.

Za takšno rešitev naj bi se, kot je slišati iz neuradnih virov, zavzemala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki pa je bila preglasovana. Zaradi tega naj bi predsedniku vlade Miru Cerarju celo ponudila odstop, a ga ta ni sprejel. Tako na ministrstvu za finance kot v Cerarjevem kabinetu uradno teh informacij ne komentirajo.

Kaj torej današnja odločitev pomeni za prodajo NLB-ja, je težko reči. Če bi odločanje teklo v skladu z načrti, bi delnice po zbiranju končnih ponudb vlagateljev približno sredi junija začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi. A vsakršno daljše odlašanje odločitve bi lahko pomenilo, da SDH banke ne bo mogel prodati v t. i. spomladanskem prodajnem oknu na finančnem trgu. To bi pomenilo, da bi morali poskusiti spet jeseni, kar bi pomenilo, da bi država lahko iztržila slabšo ceno, ker vlagatelji vedo, da mora polovični delež NLB-ja prodati do konca leta.

Optimistične želje vlade
Na prodajno ceno bo najbolj vplivala prav cena za delnico oziroma razpon, ki bo določen v prodajnem prospektu, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. Država, natančneje vlada, za delnico NLB-ja želi iztržiti razmeroma optimistično ceno, in sicer najmanj 0,9 odstotka njene knjigovodske vrednosti, kar pa bo po mnenju poznavalcev zaradi grožnje s hrvaškimi tožbami in dejstva, da vlada ne bo nobenemu kupcu dovolila imeti večjega deleža kot država, težko doseči.

Evropske banke se ta hip prodajajo po povprečni ceni okoli 80 odstotkov knjigovodske cene. Po pisanju časopisa Finance naj bi se nadzorniki odločali o razponu od 0,75 do 0,85 odstotka te vrednosti, kar bi pomenilo, da bi za 50 odstotkov banke, kot jo prodajamo, letos iztržili od 562 do 750 milijonov evrov.

Bodo nadzorniki prižgali zeleno luč?
Če bi nadzorniki danes potrdili predlog prospekta, ki ga je pripravila uprava, potem bi obsežen dokument z okoli 700 stranmi še isti dan romal na agencijo za trg vrednostnih papirjev, v drugi polovici tedna pa bi uradni prospekt privatizacije tudi objavili.

Bolj zakompliciran in predvsem bistveno manj predvidljiv scenarij pa bi sledil, če nadzorni svet predloga cene ne bi potrdil. V tem primeru mora uprava po zakonu o gospodarskih družbah za soglasje povprašati vlado kot skupščino SDH-ja in v tem primeru je glede na neenotno razpoloženje do privatizacije NLB-ja v koaliciji težko pričakovati soglasje, sploh enotno. Če bi se nato prodaja dejansko izvedla, bi delnice približno sredi junija začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi.

Nadzorni svet SDH-ja
Na sejah nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH) sta po zakonu lahko poleg članov navzoča tudi minister za finance in predsednik komisije DZ-ja za nadzor javnih financ, torej ministrica Mateja Vraničar Erman in poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Po nekaterih informacijah so bili vsaj na petkovi seji navzoči tudi predstavniki svetovalcev v prodajnih postopkih, ki so utemeljevali predlog za cenovni razpon za delnico NLB-ja.

Nadzorni svet SDH-ja ima štiri člane, poleg predsednika Damjana Beliča so v njem še Duško Kos, Igor Kržan, imenovan na podlagi sklepa sodišča, in Barbara Smolnikar, vendar pa se ta v temah, povezanih z NLB-jem, zaradi konflikta interesov izloča iz glasovanja. Nadzorniki odločajo z navadno večino, ob enakem številu glasov je odločilen glas predsednika, v njegovi odsotnosti pa njegovega namestnika.

Prodaja NLB-ja kot zaveza Bruslju
Spomnimo, da se je država v primeru NLB-ja zavezala, da bo banko delno prodala v zameno za odobritev državne pomoči Evropske komisije. Sredi maja je z objavo namere za objavo prospekta za prvo izdajo delnic (IPO) začela postopke za prodajo najmanj 50 in največ 75 odstotkov minus eno delnico. Prospekt za IPO s cenovnim razponom naj bi bil objavljen v teh dneh, nato bo sledilo vpisovanje interesa za nakup delnico.

Da bi dosegla višjo ceno, vlada po informacijah portala Požareport išče načine, kako bi lahko država jamčila za morebitne stroške tožb hrvaških bank zaradi prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanjega LB-ja. Tudi o tem bi lahko vlada odločala še danes.