Spomnimo, da je vlada Evropsko komisijo (EK) zaprosila za soglasje, da tri četrtine Nove Ljubljanske banke (NLB) proda v več korakih. K prodaji se je slovenska vlada zavezala leta 2013 v zameno za zeleno luč EK-ja za sanacijo banke z državno pomočjo. Vlada je namreč ocenila, da se "z določitvijo možnosti, da se ta cilj doseže v več korakih, zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine".

Iz Bruslja so zdaj sporočili, da so slovensko prošnjo odobrili, in hkrati spomnili, da so se slovenski organi v skladu s sklepom EK-ja o odobritvi državne sanacije iz leta 2013 zavezali prodati določen delež v banki do konca leta 2017. "Slovenija bo prvi del prodala v prvotnem roku, za prodajo drugega dela pa je zaprosila za dodaten čas," so poudarili v Bruslju.

Zavezanost k prodaji 75 odstotkov banke
Slovenija po ugotovitvah komisije ostaja v celoti zavezana prodati prvotno predvidenih 75 odstotkov minus eno delnico banke, kar so danes ponovno potrdili tudi na ministrstvu za finance. Komisija je na podlagi spremenjenih zavez o prodaji banke sklenila, da državna pomoč NLB ostaja skladna s pravili EU-ja o državni pomoči. Slovenija je kot kompenzacijski mehanizem po navedbah Bruslja predlagala podaljšanje prepovedi nakupov, ki velja za NLB. To pomeni, da banka ne sme opravljati prevzemov.

Optimiziranje prodaje
Na finančnem ministrstvu so ob odločbi komisije zapisali, da bodo na njeni podlagi lahko vzpostavljeni večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa boljše razmere za učinkovito izvedbo prodaje naložbe po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO). Tako bodo dosegli čim večjo kupnino, ki bo v največji možni meri predstavljala povračilo za dodeljeno državno pomoč banki v letu 2013.

O začetku prodajnih postopkov po metodi IPO bo nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) odločal takoj po prejemu soglasja EK-ja. Nato bo SDH sprožil prodajo z objavo namere za kotacijo delnic banke na ljubljanski in predvidoma londonski borzi, ki ji običajno v dveh tednih sledi objava prospekta za IPO z razponom cene za delnico banke.

Bo cena politično vprašanje?
Predsednik nadzornikov SDH-ja Damjan Belič je napovedal, da bo sejo, na kateri bodo odločali o začetku prodajnih postopkov, sklical v najkrajšem času. Neuradno pa je slišati, da se bo to težko zgodilo do konca tega delovnega tedna.

Cena bo verjetno politično vprašanje, čeprav vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer meni drugače: "Prodajne procese ima v rokah SDH, in to ni vprašanje za politično stranko." Ravno zaradi praks v preteklosti so po njenih besedah v SMC-ju zavezani, da se politika ne sme vpletati v končne odločitve, ki se morajo sprejemati po pravilih korporativnega upravljanja. Vse tri koalicijske partnerice so se po njenih besedah zavezale, da mora prodaja potekati gospodarno, torej ne prodaja za vsako ceno.

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je dejal, da bo lastništvo 25 odstotkov plus ena delnica v NLB-ju zagotovilo, da bo banka ostala v lasti države, saj tega deleža nobeden od novih lastnikov ne sme preseči.

Zadržki SD-ja
SD pa ima do privatizacije zadržke, je spomnil vodja poslancev SD-ja Matjaž Han, ki je prepričan, da je NLB specifična zgodba, za katero se ugotavlja, da je bila predokapitalizirana. "Ne bom se skrival za SDH-jem, ker nima smisla," je dejal in pojasnil, da ni treba biti največji strokovnjak, da bi vedel, da bo cena približno taka, kot je bila v primeru Nove KBM, v katerem si je novi lastnik v pol leta povrnil vložek.

Han je posledično do prodaje NLB-ja zadržan. Skupščina SDH-ja je vlada in "takrat je politična odgovornost pomembna". Njena naloga je tudi dogovor z Evropo. Če vse države dosežejo dogovor o svojih pogojih, to lahko doseže tudi Slovenija, je dejal in pojasnil: "Na Hrvaškem so z zgodbo Agrokor marsikaj dosegli. Če bi bila Evropa normalna, nekaterih zadev ne bi dovolila."