Upravi SDH-ja so ob tem priporočili, da v skladu z zakonsko možnostjo odločitev o soglasju preloži na vlado kot skupščino.

Zakon o gospodarskih družbah določa, da v primerih, ko nadzorni svet zavrne soglasje, uprava določene družbe zahteva, da o soglasju odloči skupščina. To v primeru Slovenskega državnega holdinga (SDH) predstavlja vlada.

Neuradno je slišati, da naj bi vlada o tem vprašanju odločala prihodnji četrtek.

Nadzorni svet je sejo o potrjevanju prospekta za IPO največje slovenske banke začel pretekli petek, nadaljeval pa naj bi jo že v ponedeljek, a je že takrat dogajanje zaznamovala vlada.

Zaplet zaradi hrvaških deviznih vlog
Ta se je na izredni seji seznanila z informacijo SDH-ja, da se je tveganje zaradi problematike prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanjega LB-ja na Hrvaškem izkazalo kot ovira za uspešno izpeljavo prodaje NLB-ja oz. doseganje primerne kupnine, vendar pa sklepa, s katerim bi dala poroštvo države za morebitne stroške NLB-ja zaradi tožb hrvaških bank, ni sprejela.

Vlada namreč vztraja pri stališču, da obveznost za izplačilo prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem ne obstaja niti za Slovenijo, niti za LB in niti za NLB, to vprašanje pa je treba urediti v okviru nasledstva.

Pred nadzornim svetom tri možnosti
Nadzorniki SDH-ja so imeli tako tokrat tri možnosti. Prva je bila, da bi potrdili cenovni razpon za delnico NLB-ja, ki zaradi omenjenih tveganj ne izpolnjuje njihovih pričakovanj, in s tem tvegali, da vlada z njim ne bo soglašala, saj bi s tem za banko iztržila premalo. Premier Miro Cerar in več drugih koalicijskih predstavnikov je namreč v zadnjih dneh večkrat poudarilo, da banke ne smemo prodati tako, da bodo davkoplačevalci znova oškodovani.

Če bi cenovni razpon za delnico postavili više od tistega, ki je bil rezultat preverjanj finančnih svetovalcev pri zainteresiranih vlagateljih, pa morda z njim ne bi soglašali vsi potencialni kupci NLB-ja in državi do konca leta ne bi uspelo prodati najmanj polovice banke, kot predvidevajo pred kratkim spremenjene zaveze Evropski komisiji v zameno za zeleno luč za državno sanacijo banke konec leta 2013.

Odločili so se za tretjo možnost, in sicer da razpona niso potrdili, upravi pa so svetovali, naj se obrne na vlado kot skupščino, ki naj pove svoje. Premier Cerar je ta teden dejal, da bo vlada podala svojo odločitev.

Dvomi o nadaljevanju prodaje
Glede na izjave koalicijskih partnerjev je kar nekaj dvomov, da se bo prodaja NLB-ja letos nadaljevala, v vsakem primeru pa se lovijo čisto zadnji roki, da bi IPO izvedli v t. i. spomladanskem oknu. Kot so večkrat opozorili mediji, bi preložitev postopka na jesen lahko pomenila še večji pritisk na kupnino.

Če realizacije prodajnega postopka NLB-ja ne bo, pa bo treba predvideti alternativne ukrepe, je v pogovoru za Delo povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Kakšne, je po njenem mnenju še prezgodaj govoriti, a ti v vsakem primeru vključujejo nadaljnje pogovore oz. pogajanja z Evropsko komisijo.