Ta četrtek naj bi se sestali nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki morajo potrditi razpon cene za delnico NLB-ja. Menda je jasno, da brez državnega poroštva v primeru stroškov zaradi tožb hrvaških bank cena delnice ne more biti postavljena dovolj visoko, kot bi bilo sprejemljivo za SDH-jeve nadzornike, ki bodo zato končno odločitev o ceni in s tem odgovornost verjetno prepustili vladi.

V koaliciji pa vztrajajo: vlada se je pravilno odločila, da poroštva ne podeli, in to ne pomeni nujno znižanja cene. "Država ne more dati poroštva za 300, 400 milijonov evrov," pravi Matjaž Han, vodja SD-jevih poslancev. "Kar se tiče same cene, je vprašanje, ali bo to vplivalo negativno ali pozitivno," je ocenil Franc Jurša iz DeSUS-a.

Kaj pa zaveze Bruslju, da bomo banko prodali? Matjaž Han govori, kot da prodaje praktično ne bo: "Zdaj bi morala vlada vložiti velike napore v to, da se z Evropsko komisijo dogovori, da nam ne razprodajo NLB-ja zaradi nekih dogovorov iz preteklosti." Jožef Horvat iz opozicijske Nove Slovenije pa dogajanje razume kot sporočilo vlade, "da imajo posamezniki, tudi v tej vladi, v NLB-ju bankomat, kjer lahko dvigajo denar brez kritja".

Jeseni bo še težje prodati za dobro ceno
Finančnega analitika Luka Gubo ne bi presenečalo, če bi nas veliki vlagatelji zaradi političnih iger videli kot Balkan. Opozarja, da bi zamuda pri junijski prodaji NLB-ja in prestavitev postopka na jesen gotovo pomenila izgubo. "Takrat bo cena še nižja. Vedno, ko nekdo prodaja pod prisilo, se pravi, da ima neki rok, bo moral prodati po nižji ceni," je opozoril.

Draško Veselinovič, ki je kratek čas med drugim vodil NLB, pravi, da so zapleti s prodajami zgodbe vseh vlad. Ko pa končno nekaj prodamo, je cena veliko nižja in navaja primer Mercatorja, ko je naposled šel v roke neprimernemu in prezadolženemu lastniku za natanko trikrat nižjo ceno, medtem ko Telekoma danes ne bi nihče več niti hotel kupiti, dodaja Veselinovič.