Zaradi poslabšanja epidemiološke slike v državi je vlada v sredo zvečer sprejela nove ukrepe, ki naj bi veljali v t. i. rdečih statističnih regijah. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ter podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek je na vladni novinarski konferenci pojasnil, da s petkom med drugim začnejo veljati omejitve prodaje blaga in storitev.

A omejitve za gostinske obrate, frizerske in kozmetične salone in fitnes centre bodo v veljavo stopile v soboto in ne petek. Pogoj za to je namreč seznam rdečih regij, ki ga mora izdati NIJZ. To določa odlok, ki bo v veljavi z jutrišnjih dnem.

Kaj bo veljalo v oranžnih in kaj v rdečih regijah?

V virusu manj izpostavljenih oranžnih regijah se bo omejilo število ljudi v centrih za fitnes ter frizerskih in kozmetičnih salonih tako, da bo lahko navzoča ena oseba na 20 kvadratnih metrov prostora. Še vedno pa bo na teh področjih mogoče opravljati gostinske storitve (od 6.00 do 22.30).

Sorodna novica V rdečih regijah maske na prostem obvezne od petka, lokali zaprti od sobote

V rdečih regijah bo v frizerskih in kozmetičnih salonih lahko le ena stranka. V celoti pa je prepovedano delovanje gostinskih obratov. Izjema so gostinske dejavnosti v nastanitvenih objektih, kot so hoteli, moteli, penzioni, planinski in drugi domovi ter kampi. Gostinske storitve bodo tam med 6.00 in 22.30 lahko na voljo zgolj gostom nastanitvenih objektov, in sicer ob postrežbi za mizo in vzdrževanju medsebojne razdalje 1,5 metra, razen če ne gre za osebe iz istega gospodinjstva. V preostalih gostinskih obratih bo dovoljena izključno dostava hrane in pijače ali osebni prevzem.

Čeprav je minister Počivalšek na novinarski konferenci pojasnil, da naj bi enaki ukrepi kot za frizerske in kozmetične storitve veljali tudi za vadbo v zaprtih prostorih in fitnesih, vladni odlok v rdečih regijah prepoveduje ponujanje storitev neposredno potrošnikom v centrih za fitnes in športnih objektih.

Gostinci, frizerji in kozmetiki vztrajajo pri pričakovanjih do države

Gostinci, kozmetiki in frizerji pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ob vladnih odločitvah za omejevanje posameznih dejavnosti vztrajajo pri že izraženih pričakovanjih, da jim bo država med drugim pokrila nadomestila stroškov plač zaposlenim, temeljni dohodek za delodajalce in stroške najemnin. Ta teden so v pismu predsedniku vlade in resornim ministrom zapisali, da se zavedajo slabe epidemiološke slike v državi, da pa so mnenja, da je mogoče kljub temu še vedno opravljati dejavnosti v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS-ju so v pismu opozorili, da gostinski lokali nikoli niso bili viri okužb, zato se jim zapiranje zdi neupravičeno. Kot alternativo zapiranju so gostinci medtem predlagali, da bi lahko poslovali vsaj obrati s terasami, podobno kot maja, ter vsi obrati, kjer lahko zagotovijo ustrezno razdaljo med mizami. Gostinci so izrazili tudi pričakovanje, da se jim predvideni ukrepi predstavijo pravočasno, vsaj en teden prej, da lahko prilagodijo nabave in se na ukrep pripravijo. Temu vlada ni sledila, saj bodo ukrepi začeli veljati že ta teden.

Frizerji in kozmetiki pri OZS-ju so ob tem opozorili, da le ena stranka v salonu zanje pomeni dodatno gospodarsko škodo. V sekciji frizerjev in kozmetikov menijo, da bi se delo v salonih lahko nadaljevalo z veljavnimi ukrepi NIJZ-ja, ki da so že zdaj strožji kot v sosednjih državah. Navedli so tudi, da takšnega omejevanja, torej ena stranka v salonu, nima nobena od držav, ki ima še slabšo epidemiološko sliko.

Dodatno omejevanje na eno stranko na salon v praksi po navedbah frizerjev in kozmetikov pomeni, da bo čez noč ostalo brez dela tudi veliko zaposlenih. Ker pa je v enem salonu lahko tudi več različnih samostojnih podjetnikov, bi omejitev na eno stranko v salonu lahko pomenila tudi zapiranje dejavnosti. Hkrati menijo tudi, da se bo podobno kot spomladi povečalo delo na črno po domovih, in to brez ustrezne zaščite. Tudi frizerji in kozmetiki, podobno kot gostinci, zaradi dodatnih omejitev na eno osebo na salon zahtevajo, da jim država v celoti krije stroške nadomestila plač zaposlenim, temeljni dohodek za delodajalce, krije stroške najemnin in preostale fiksne stroške.

Veljavnost turističnih bonov bo vlada morda podaljšala decembra

Vlada je v peti sklop protikoronskih ukrepov, ki jih na izredni seji že obravnavajo poslanci DZ-ja, v zadnjem trenutku vnesla tudi možnost podaljšanja turističnih bonov v prihodnje koledarsko leto, saj v prvotnem predlogu zakonodajnega svežnja te možnosti ni predvidevala.
"Zato naj se tisti, ki bonov niso porabili do zdaj, ne bojijo, da te možnosti ne bodo imeli v prihodnjem letu," je po sredni seji vlade na Brdu pri Kranju dejal predsednik vlade Janez Janša.

Toda vlada bo, kot je v DZ-ju poslancem razložil minister za delo Janez Cigler Kralj, o podaljšanju veljavnosti turističnih bonov odločala šele decembra. Če se bo za to odločila, bo bone mogoče pri ponudnikih turističnih storitev v Sloveniji unovčiti do konca leta 2021.

"Lahko povem, da bomo z amandmaji to možnost predlagali. Možnost bo potencialna, če bo vlada konec leta, torej v zadnjem mesecu, ocenila, da je to potrebno. Odzivamo se tudi na to, da smo v nekaterih regijah omejili gostinstvo, turizem … Vlada se bo lahko s sklepom odločila in podaljšala veljavnost bona za eno leto," je dejal.

Ob predhodni rezervaciji mogoče prehajanje med regijami

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je pojasnil, da bo še naprej mogoče porabiti turistične bone v rdečih regijah. Ali pa jih bodo lahko uporabili gostje iz rdečih regij, če že imajo rezervacije v nastanitvah? Tisti, ki imajo do danes že rezerviran dopust, bodo tudi lahko prehajali rdeče regije, to pa velja za vse turistične rezervacije, ne glede na to, ali se plačajo z boni, je glede izjem pri prehodih v rdeče regije ali iz nje dejal Hojs, ki je pozval, da vsi, ki lahko prestavijo ali odpovedo turistično rezervacijo, naj to zaradi epidemioloških razmer v državi tudi storijo.

Kot je v torek poročal Radio Slovenija, so po navedbah Fursa upravičenci do turističnih bonov uveljavili približno 887.000 turističnih bonov oz. okoli 43 odstotkov razpoložljivih bonov. Na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in turizem (MGRT) so še v sredo popoldne za MMC pojasnili, da podaljševanje veljavnosti bonov za zdaj ni predvideno: "Poudarjamo pa, da bo MGRT po jesenskih počitnicah preučil in ocenil stanje na področju njihove uporabe ter po potrebi predlagal ustrezne rešitve."

"MGRT si prizadeva za čimprejšnjo unovčitev bonov, saj bomo tako lahko največ pripomogli k čimprejšnjemu okrevanju slovenskega turizma. Gostom za zdaj ni prepovedano bivanje v nastanitvenih obratih, kar pomeni, da lahko koristijo bone, vendar pozivamo, da so zaradi poslabšanja epidemiološke slike še toliko bolj previdni pri upoštevanju navodil in priporočil NIJZ-ja za preprečevanje okužb z novim koronavirusom," so še navedli na MGRT-ju.

Zdravilišča naklonjena podaljšanju veljavnosti bonov

V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč pozdravljajo odločitev vlade, da lahko gostje, ki so do današnjega dne rezervirali turistično nastanitev, to tudi koristijo. Je pa skrb za zdravje in varnost gostov vedno na prvem mestu, je dejal direktor skupnosti Iztok Altbauer. Med krompirjevimi počitnicami so zdravilišča tradicionalno dobro zasedena.

Gostje po izkušnjah iz preteklih let že takoj po poletju rezervirajo nastanitve v času krompirjevih počitnic, ki so ob koncu oktobra. Naval na ta termin je velik, je dejal Altbauer, ki sicer trenutno podatkov o rezervacijah v času krompirjevih počitnic nima, je pa bila v preteklosti zasedenost zdravilišč v času krompirjevih počitnic od 70- do 100-odstotna, odvisno od zdravilišča.

Trenutno so zdravilišča ob koncih tedna dobro zasedena, medtem ko je med tednom zasedenost "manjša, a še vedno zelo dobra in primerljiva ali celo boljša kot lani", je povedal Altbauer. Se je pa letos precej spremenila struktura gostov, 90 odstotkov je domačih gostov, lani pa jih je bilo 50 odstotkov ali še manj. So pa zdravilišča v prvih devetih mesecih letos imela za 30 odstotkov manj nočitev kot v prvih devetih mesecih lani, in sicer zaradi zaprtja zdravilišč med 13. marcem in 1. junijem.