Obresti počasi rastejo, to kažejo tudi prejšnji teden izdane slovenske obveznice, s katerimi je država v glavnem poplačala stare, še dražje dolgove. Vsekakor je obdobja izredno poceni državnih zadolžitev konec, ni pa nobenega razloga za preplah.

Zahtevane donosnosti na državne obveznice rastejo zlasti zaradi pričakovanja, da bo Evropska centralna banka sledila ameriški ali angleški in še letos zvišala ključno obrestno mero. Trgi to pričakovanje že vgrajujejo v svoje nakupe vrednostnih papirjev. Vse bo dražje, tudi državne obveznice. V zadnjih tednih se je pribitek na 10-letno nemško državno obveznico povečal za 0,3 odstotne točke, na špansko ali italijansko za 0,6, na grško za 0,9 odstotne točke. Negativne obresti so večinoma preteklost.

"V letu ali dveh bodo imele vse države pozitivno donosnost pri obveznicah daljših ročnosti, vemo, kaj se dogaja na trgu, kaj se dogaja z inflacijo," je pojasnil Primož Cencelj iz Generali Investments.

Zahtevani donos na 10-letno slovensko obveznico je poleti znašal minus 0,15 odstotka, danes že skoraj odstotek. Poskok je nekoliko posledica tega, da se je naša država v sredo zadolžila in vlagatelji za takšno nestandardno izdajo zahtevajo višji pribitek.

"Zahtevana donosnost za slovenske obveznice je mogoče malo bolj porasla kot pri drugih državnih obveznicah. Ne vidim nekega preplaha," pravi Cencelj.

Preplaha seveda ni. Države se še vedno zadolžujejo po ceni, ki je precej nižja od inflacije in gospodarske rasti. Se pa medeno obdobje, ko je bil denar praktično zastonj, končuje, dodaja

Cencelj: "Tudi tega bo počasi konec in treba bo razmišljati kot dobri gospodar, ki ima svojo finančno hišo zelo urejeno."

Zaradi prihodnjega dražjega zadolževanja v ospredje stopa pomembnost strukturnih reform in naložb, tudi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, torej vsega, kar bo v državah ohranjalo gospodarsko rast in večalo produktivnost.