Zavod za zaposlovanje je v sredo objavil sveže podatke za junijsko stopnjo brezposelnosti in podatki so spodbudni, saj je bilo v zavodovi evidenci registriranih 84.793 brezposelnih oseb, kar je daleč najboljša številka od septembra leta 2008, ko so bile na zavodu registrirane 59.303 brezposelne osebe. Trenutna številka pa je nekje na ravni leta 2006, ko je povprečno število registrirano brezposelnih oseb znašalo 85.836, kažejo podatki zavoda, čeprav predvidevajo, da se bo leto končalo z okoli 92.000 brezposelnimi.

Neposredno zaposljivih je na zavodu za zaposlovanje 16 odstotkov iskalcev zaposlitve, ostali pa potrebujejo določene spodbude, je v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija pojasnila vodja ljubljanske območne službe zavoda Barbara Vrtačnik. 55 odstotkov oseb je po njenih besedah na zavodu prijavljenih več kot eno leto in pri teh se že pojavljajo določene težave pri zaposlitvi. Tu so še osebe, starejše od 55 let, ki sicer so motivirane za delo, a pri delodajalcih ni interesa za njihovo zaposlitev, je dodala.

Skladno z zniževanjem brezposelnosti so tudi obeti za konec leta po besedah Vrtačnikove dobri. Anketa, ki jo je zavod spomladi letos opravil pri skoraj 3.000 delodajalcih, ki zaposlujejo okoli 330.000 ljudi, napoveduje 25.000 zaposlitev, od tega 12.000 novih. Največ je povpraševanja po profilih od 1. do 5. stopnje izobrazbe, na področju visoke izobrazbe pa delodajalci iščejo predvsem strokovnjake na področju IT-ja in elektrotehnike, nekaj manj pa na področju družboslovja, kjer so na voljo predvsem evropski projekti v javnem sektorju, je povedala Artačnikova.

Največ povpraševanja v okolici največjih mest
Potrebe so v tem trenutku sicer večje pri poklicih z nižjo zahtevano stopnjo izobrazbe kot za visokokvalificirane profile. Delodajalci tako največ povprašujejo po čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (706 odprtih delovnih mest), po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (632), voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev (460), natakarjih (414), varilcih in podobnih profilih (349), vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok (334), prodajalcih (275), elektroinštalaterjih (259), bolničarjih negovalcih (248) in zidarjih (248).
Na zavodu so glede podatkov za MMC pojasnili, da ne pomeni nujno, da so navedene poklicne skupine deficitarne. "Primanjkljaji so zagotovo pri voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcih, elektroinštalaterjih, trenutno tudi zidarjih, za ostale pa tega ne bi trdili, ampak gre pri njih za pogostost iskanja oz. zaposlovanja za določen čas," so poudarili.

Po voznikih so najbolj povpraševali v dejavnosti prometa in skladiščenja na območju Ljubljane, Celja in Maribora, po varilcih pa pretežno v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, ter tudi v gradbeništvu, najbolj pa so ta kader iskali na območju Maribora.

Povpraševanje po elektroinštalaterjih je bilo v juniju največje v gradbeništvu in proizvodnji električnih naprav, takšne profile pa so zlasti iskali delodajalci z območja Celja in Maribora, medtem ko so zidarje zlasti iskali v Ljubljani in Kopru.

Večina bi jih zaposlovala, a ni delavcev
Na Turistično-gostinski zbornici Slovenije delu podatkov zavoda pritrjujejo. "Stanje na področju kadrov v dejavnosti gostinstva in turizma je trenutno v deficitu pri praktično vseh profilih, neodvisno od regijske pokritosti (največ kuharji, natakarji, hotelske gospodinje, F&B segment ...)," so pojasnili za MMC. Pomanjkanje ni sezonsko, ampak gre za strukturni primanjkljaj, so poudarili. "Gostinsko osebje se zaradi zahtevne narave dela usmerja v druge panoge, ki nimajo tako zahtevnega delovnika (prosti vikendi, prazniki ...)," so zapisali. Delodajalci zato v panogi uporabljajo različne ukrepe, da pokrijejo manko - zaposlujejo tuje delavce, štipendirajo mlade, sodelujejo s šolami, promovirajo poklice ipd.
V Sava Hotelih najbolj primanjkuje natakarjev in kvalificiranih kuharjev.
Velike potrebe po dodatni delovni sili zaznavajo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Po njihovih podatkih je največ povpraševanja po gastronomih - hotelirjih, mizarjih, oblikovalcih kovin, orodjarjih, elektrikarjih, inštalaterjih strojnih inštalacij, kleparjih – krovcih in strojnih mehanikih. "Največje potrebe so v Osrednjeslovenski regiji, Podravski regiji, Gorenjski regiji in v Savinjski regiji. 63 odstotkov naših članov bi takoj zaposlilo enega delavca, 25 odstotkov dva do tri, štirje odstotki od tri do pet delavcev, sedem odstotkov pa štiri ali več," so zapisali.

Ker na trgu dela ponekod ni več ustreznih delavcev, so si jih podjetja začela že izmikati, zaradi česar so se pojavile skrbi gospodarstvenikov, da bo pomanjkanje zelo verjetno prineslo tudi povečan pritisk na višine plač in s tem tudi na stroške dela.
To težavo deloma rešujejo tudi z uvozom delavcev, pri čemer na zavodu dodajajo, da se je povpraševanje po delavcih iz EU-ja in evropskega gospodarskega prostora izjemno povečalo. Po njihovih podatkih slovenski delodajalci iz tujine najraje zaposlujejo Hrvate; tu fizična in jezikovna bližina, poleg nižje cene, odigrata glavno vlogo. Tem sledijo, zaradi nizkih cen, Bolgari in Romuni.

Ko bo začelo malce klecati …
A vse ni tako zelo rožnato. Ekonomist Marko Jaklič je v Studiu ob 17h opozoril, da na statistični ravni vse izgleda lepo, a Slovenija še vedno sledi razvojnemu modelu iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Izobraženi kadri zato odhajajo v tujino in tam tudi ostajajo, uvažamo pa delovno silo za fizična dela. Trenutno smo res v ciklu gospodarske konjukture, ki pa se bo zagotovo končal. In takrat bodo gospodarsko šibkejša podjetja znova začela odpuščati, je posvaril Jaklič.

Poleg tega je pri nas zaposlenost mladih s terciarno izobrazbo pod evropskim povprečjem, podjetja pa na drugi strani počasi uvajajo avtomatizacijo in digitalizirajo poslovanje. Ob vsem tem država premalo vlaga v znanost, ki je za ključna za vsako državo. Poudaril je, da podjetja najemajo delovno silo za npr. tretjo in četrto izmeno, te pa so v ranljivem položaju, saj se podjetja vse bolj spogledujejo z avtomatizacijo.

KLJUB BREZPOSELNOSTI V PODRAVJU MANJKA DELAVCEV

POMANJKANJE DELOVNE SILE NA TRGU DELA

AKRAPOVIČ PLAČA, DA MU NAJDEJO PRAVE DELAVCE