Minister Jernej Vrtovec je prepričan, da bo nadgrajeni predor predstavljal velik korak k zagotavljanju večje pretočnosti prometa med Slovenijo in Avstrijo, s tem pa tudi k boljšim pogojem za gospodarstvo ter za potnike. Skoraj osem kilometrov dolg posodobljen predor odpravlja ozko grlo v železniškem prometu med Avstrijo in Slovenijo ter pomeni pomembno stičišče oz. vozlišče, je dejal.

Železniški promet bo po predoru lahko potekal hitreje, namesto največ 50 kilometrov na uro bo zdaj lahko tekel s hitrostjo tudi do 120 kilometrov na uro. Nadgrajena je varnost železniškega prometa, s tem pa tudi potnikov. Vrtovec je zadovoljen, da je bil projekt izveden v zgolj 10 mesecih.

V starem železniškem predoru, ki je bil v uporabo predan leta 1906, je potekala elektrificirana dvotirna železniška proga, ki so jo v projektu posodobitve nadomestili z enotirno, sanirali so poškodovane dele predorske cevi, obnovili vstopni portal, med drugim so uredili tudi odvodnjavanje, intervencijske hodnike in sisteme za zagotovitev požarne varnosti.

Projekt sta financirali Avstrija in Slovenija, njegova vrednost je ocenjena na okoli 79 milijonov evrov. Evropski kohezijski sklad je prispeval dobrih 49 milijonov evrov.

Železnica je prihodnost

"Železnica je prihodnost tako za potniški kot za tovorni promet," je prepričan minister. "Postati mora hrbtenica prevoza tako za potnike kot za tovor in odigrati ključno vlogo pri razogljičenju prometa," je poudaril. Po načrtu za okrevanje in odpornost bo Slovenija v železniško infrastrukturo vložila 280 milijonov evrov nepovratnih sredstev, samo letos bo 509 milijonov evrov za ta namen šlo tudi iz državnega proračuna.

Slovenija je zaporo železniškega predora Karavanke sicer izkoristila tudi za obnovo skoraj celotne gorenjske železniške povezave od Kranja do Jesenic. Odpiranje proge je Vrtovec napovedal za prihodnji mesec in dodal: "Tako bosta Slovenija in Avstrija povezani še hitreje, še učinkoviteje."

Avstrijska zvezna ministrica za varstvo podnebja, okolja, energije, mobilnosti, inovacij in tehnologijo Leonora Gewessler je dejala, da je skupna naloga Slovenije, Avstrije in drugih evropskih držav infrastrukturo pripraviti na prihodnost. "S projekti, kot je ta, gradimo prihodnost mobilnosti v Evropi," je poudarila glede nadgradnje predora.

Razvoj čezmejnega sodelovanja

"Vlaki bodo hrbtenica do podnebja prijazne mobilnosti," je poudarila Gewessler. Avstrija namerava v infrastrukturo v prihodnjih šestih letih vložiti 17,5 milijarde evrov, je dejala v izjavi za medije in pojasnila: "Tako bomo imeli sodobne proge, sodobne železniške postaje, sodobne vlake in bo železniški prevoz postal prva izbira potnikov."

Karavanški železniški predor je velikega pomena za razvoj sosednjih čezmejnih regij, slovenske Gorenjske in avstrijske Koroške, je ocenil jeseniški župan Blaž Račič. "V Občini Jesenice se zavedamo velikega pomena predora za naša nadaljnja razvojna prizadevanja in se veselimo sklepne prenove," je dejal. Obenem se je zahvalil za potrpežljivost in razumevanje domačinov s Hrušice, ki sicer še čakajo, da bo ob progi zgrajena tudi protihrupna zaščita.