Na ljubljanski borzi še ni razlogov za optimizem. Foto: RTV SLO
Na ljubljanski borzi še ni razlogov za optimizem. Foto: RTV SLO
Alan Greenspan
Ameriška centralna bankla je spet dvignila obrestne mere. Foto: EPA

Vseeno o kakem optimizmu na Ljubljanski borzi ni govora. Krka, s katero je bilo za 62 milijonov SIT poslov, je prvič po septembru pogledala pod 76.000 SIT. Več kot odstotek cenejše so delnice Aerodroma in Term Čatež.

Po devetih zaporednih minusih (v tem nizu se je tečaj znižal za skoraj desetino) se je Mercator le podražil in bil v zadnjem poslu vreden 34.000 SIT. Nekaj malega je pridobil tudi tečaj Gorenja.

Enotni tečaj Dela je poskočil na 29.000 SIT, rekorder borzne kotacije pa je seveda Pivovarna Laško, ki se je podražila za devet odstotkov. Temelje za tak porast je dal četrtkov zajeten minus, ki je bil zgolj posledica efekta zadnjega dne v prvem šestmesečju.

Ker kupci Vipe investa niso več upravičeni do dividende, je ta papir izgubil osem odstotkov. Tudi sicer je bilo na prostem trgu nekaj bolečih padcev. Lastniki NFD holdinga, Belinke, Saturnus embalaže, Tekstine in Juteksa tako ne bodo z veseljem pogledali petkove tečajnice, saj so izgube tudi do petodstotne, res pa je, da je bil promet izjemno nizek.

Slovenski borzni indeks (4.430 točk), ki je v drugi polovici junija poznal le pot navzdol (v tem obdobju je izgubil 200 točk in padel najnižje v zadnjem letu), se je zvišal za 0,8 odstotka, na 4.430 točk. Od 1. januarja do 30. junija je SBI20 izgubil dobrih deset odstotkov. Gre za najslabše prvo polletje po letu 1997. Vrednost indeksa PIX (4.150 točk) se je v petek znižala za 0,16 odstotka.

Obresti višje in to še ni vse
Ameriška centralna banka v četrtek ni presenetila. Obresti je zvišala že devetič zapored, tudi tokrat za 0,25 odstotne točke, na 3,25 odstotka. V spremni besedi je Alan Greenspan nakazal, da zaostrovanja denarne politike s tem še ni konec, kar je na Wall Streetu povzročilo padec delnic. Indeks Dow Jones (10.274 točk) se je znižal za skoraj odstotek.

Evropski trgi so v četrtek končali nad gladino in - kar nekoliko presenetljivo - tudi v petek ignorirali ameriški minus, tako da so indeksi v petek dopoldne kazali v pozitivno smer. Podatek, da je bilo zaupanje porabnikov v Franciji junija rekordno nizko, očitno ni ganilo vlagateljev. Frankfurtski DAX 30 se je na primer zvišal za pol odstotka in je spet nad 4.600 točkami.

Tokijski Nikkei (11.630 točk) je petkovo trgovanje končal 0,4 odstotka višje, kot ga je začel. Vrednost evra je bila sredi petka 1,207 dolarja. Ameriška lahka nafta, ki je na začetku tedna skoraj dosegla 61 dolarjev, je zaradi višjih zalog v ZDA padla in je vredna okrog 57 dolarjev, cena soda londonskega brenta pa je 56 dolarjev, kar je najmanj v zadnjih dveh tednih.