Javnofinančni primanjkljaj je bil za 647 milijonov evrov višji od primanjkljaja v prvem četrtletju 2019. Država je imela nazadnje tako visok primanjkljaj v zadnjem četrtletju leta 2014, ko je dosegel 867 milijonov evrov ali 9,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kažejo podatki statističnega urada.

V prvem trimesečju so se izdatki povečevali s precej višjo stopnjo kot v enakem obdobju lani, saj so poskočili za 9,5 odstotka, na 5,51 milijarde evrov, kar je največ po prvem četrtletju 2013.

Država je med januarjem in marcem še naprej povečevala izdatke za plače, ki so bili na letni ravni višji za 6,3 odstotka. Socialni prejemki so bili višji za 7,9 odstotka, vmesna potrošnja za 12,9 odstotka ter bruto investicije v osnovna sredstva za 2,1 odstotka. "Izdatke države so zaradi ukrepov države za zajezitev posledic epidemije na področju trga dela in socialnih prispevkov dodatno povečale subvencije na proizvodnjo, in sicer za 163 milijonov evrov," so pojasnili na statističnem uradu.

Izdatke za obresti je država v prvem četrtletju letos zaradi nadaljnjega ugodnega gibanja obrestnih mer na finančnih trgih znižala za 7,6 odstotka.

Hkrati so se zmanjšali prihodki države, ki so bili s 4,77 milijarde evrov za 3,4 odstotka nižji od prihodkov v enakem obdobju prejšnjega leta. K padcu so največ prispevali nižji davčni prihodki, ki so v medletni primerjavi upadli za 10,5 odstotka. Prihodki od socialnih prispevkov pa so se zaradi še vedno ugodnih razmer na trgu dela povečali, in sicer za 6,5 odstotka. Med davčnimi prihodki so se najbolj znižali prilivi iz tekočih davkov na dohodke in premoženje (za 16 odstotkov) ter davkov na proizvodnjo in uvoz (za sedem odstotkov).

Državni proračun v petih mesecih z 1,27 milijarde evrov primanjkljaja

Učinki epidemije covida-19 se močno poznajo tudi na državnem proračunu. Proračunski prihodki so v petih mesecih dosegli 3,56 milijarde evrov in bili za 15,8 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 18,7 odstotka, na 4,83 milijarde evrov. Proračun je tako v petmesečju izkazal primanjkljaj v vrednosti okoli 1,27 milijarde evrov.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne (poleg državnega proračuna še zdravstvena, pokojninska in občinske blagajne), je imela v petih mesecih približno 7,12 milijarde evrov prihodkov in okoli 8,51 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj širših javnih financ je tako dosegel skoraj 1,39 milijarde evrov.

Javni dolg za dobrih pet odstotkov večji kot konec leta 2019

Javni dolg je ob koncu prvega četrtletja znašal 33,41 milijarde evrov ali 69,6 odstotka BDP-ja. V primerjavi s koncem leta 2019 se je povečal za 5,3 odstotka oz. za 1,67 milijarde evrov. V deležu od BDP-ja je bil ob koncu 2019 pri 66,1 odstotka BDP-ja. Po podatkih statističnega urada se je dolg zaradi ukrepov za omilitev posledic epidemije povečal za 1,20 milijarde evrov. "Povečal se je predvsem dolg iz dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov," so pojasnili.

Dolg države na centralni ravni je na koncu prvega četrtletja znašal 32,77 milijarde evrov ali 68,3 odstotka BDP-ja, na lokalni ravni pa 865 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP-ja.