Reševanje problematike delavcev, ki v Luki Koper delajo prek podjetij IPS oziroma "luških gazd" in so v izrazito podrejenem položaju, saj, kot smo že večkrat poročali, na mesec opravijo tudi do 300 ali več ur dela, medtem ko formalno prejemajo minimalno plačo ob visokih dodatkih ali pa preprosto dobijo razliko v gotovini, je nova uprava Luke Koper napovedala kmalu po nastopu svoje funkcije. Pri čemer pa v sindikalni organizaciji OSO KS90 in Delavski svetovalnici, ki zastopajo delavce IPS-ov, vztrajajo pri tem, da je poslovni model IPS-ov nezakonit, kar je v primeru podjetja Encon ugotovilo tudi upravno sodišče, in da bi morala Luka Koper te delavce zaposliti.

Odprto vprašanje pa ostaja število delavcev, ki jih v Luki Koper nameravajo neposredno zaposliti. Čeprav so predstavniki SDH-ja in vlade v času prejšnje uprave opozarjali, da je poslovni model IPS-ov povezan s tveganji, pa po drugi strani niso zavzeli stališča v prid neposredni zaposlitvi vseh delavcev IPS-ov. Spomnimo, da v povprečju dnevno v Luki Koper dela okoli 700 delavcev IPS-ov, prejšnji predsednik uprave Dragomir Matič pa je ocenil, da bi za enak obseg dela morala Luka Koper zaposliti 1.200 delavcev, kar je povezoval z dopusti in odsotnostmi, del razlike pa najverjetneje odpade tudi na čezmerne nadure, ki jih delavci IPS-ov opravljajo.

Za 77 zaposlitev za določen čas 2.500 kandidatov
V Luki Koper na naša vprašanja o zaposlovanju delavcev odgovarjajo, da so v poslovnem načrtu za leto 2018 predvidene 203 nove zaposlitve. Pred dobrim tednom pa se je končal razpis za 77 prostih delovnih mest v Luki Koper, kot so kontrolor, disponent, skladiščnik, voznik luške mehanizacije, luški tovorni delavec in podobno. Na razpis pa so v Luki Koper prejeli kar 2.500 prijav, čeprav je razpis predvideval zaposlitev za določen čas enega leta.

Medtem pa med delavci IPS-ov zaradi pomanjkanja informacij o načrtih za zaposlovanje krožijo različne govorice. Med njimi tudi, da v Luki Koper nameravajo preostale delavce zagotoviti prek agencij za posredovanje dela. V Luki Koper na naše vprašanje glede tega odgovarjajo, da bo "končna rešitev najprej predstavljena nadzornemu svetu, preostale deležnike pa bomo seznanili po ustaljenem in predpisanem načinu". So pa zavrnili govorice, da naj bi Luka Koper sklenila dogovor z enim izmed podjetij IPS, po katerem naj ne bi zaposlovala "njegovih delavcev", kot jim je to, po naših informacijah, predstavil njihov "gazda".

Na javni tribuni razprava o alternativnih modelih
Dodaten dvom o tem, da bo načrt Luke Koper predvideval neposredno zaposlitev vseh delavcev, kot jo zahtevajo v OSO KS90 in v Delavski svetovalnici, pa sproža tudi podatek, da so v enem izmed podjetij IPS objavili 10 prostih delovnih mest za določen čas enega leta, razpis pa se konča s koncem tega meseca. Gre za podjetje, ki mu je inšpektorat za delo v preteklosti izdal prepovedno odločbo zaradi opravljanja dela z delavci, zaposlenimi pri dveh drugih podjetjih.

Sicer pa je pred dobrim mesecem dni občinski odbor stranke SD v Kopru organiziral javno tribuno na temo možnosti reševanja problematike IPS-ov, kjer je sodelovala tudi glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Ponovila je, da je poleg zaposlitve in agencijskega dela mogoče tudi urediti poslovno sodelovanje s storitvenim podjetjem, ki pa bi moralo samo imeti popoln nadzor nad opremo, delovnim časom in potekom dela, obenem je poudarila, da bodo na inšpektoratu ukrepali ob nezakonitih praksah. Predsednik konfederacije KS90 Peter Majcen pa je pojasnil, da ima Luka Koper trajne potrebe po delavcih in bi morala vzdrževati lasten kader.

Na posvet so se sicer ostro odzvali v Levici, kjer so navedli, da je Nataša Trček "upravi Luke Koper predlagala dva načina, kako z lepotnimi popravki obdržati izkoriščevalske zunanje izvajalce pristaniških storitev". V Levici so obenem poudarili, da so tovrstne izjave v nasprotju z usmeritvami, ki jih je na njihov predlog sprejela parlamentarna komisija za nadzor javnih financ, s katerimi so pozvali vlado k urejanju problematike IPS-ov.

Vlada ni pripravila izračuna, ki ga je zahtevala Levica
V Levici so sicer na vlado naslovili tudi vprašanje, za koliko bi se povečali prihodki v državni proračun, če bi bili vsi delavci neposredno zaposleni v Luki Koper. Kot smo že večkrat poročali, so delavci pri IPS-ih običajno zaposleni za minimalno plačo, medtem ko preostali znesek dobijo v obliki neobdavčenih dodatkov ali v gotovini. Prav tako je finančna uprava ugotovila, da podjetja IPS poslujejo z verigami podizvajalcev z namenom izmikanja plačevanju davkov. Obenem so ti delavci, ki so formalno na minimalni plači, deležni tudi višjih socialnih transferjev.

A so v vladi na dveh straneh odgovorili zgolj, da bi se v primeru rednih zaposlitev povečal prihodek državi od prispevkov, bi pa država prejela manj od dividend in udeležbe pri dobičku. Številske ocene finančnih učinkov vlada ni podala, saj "težko oceni končni učinek na javnofinančne učinke obeh vrst zaposlitev". Ob tem velja spomniti, da je nekdanji predsednik uprave Dragomir Matič poudaril, da bi zaposlitev vseh delavcev za Luko Koper predstavljala skupno 44 milijonov evrov stroškov dela, od česar bi tudi država prejemala prispevke, kar bi bilo sicer za 23 milijonov evrov več kot Luka zdaj na letni ravni nameni podjetjem IPS. Država je lani od Luke Koper prejela devet milijonov evrov dividend.