Vrednosti stanovanj je Gurs spremenil v Ljubljani z okolico, Grosupljem, Ribnici, na Vrhniki, v Medvodah, Logatcu in Mengšu, v Kamniku in Kranju, v Novem mestu in Črnomlju, Sežani, Idriji, Ajdovščini, Postojni in Vipavi, v Izoli, delu Kopra in Ankaranu, v Radečah, Sevnici, Krškem in Brežicah, v Celju, Velenju, Mozirju, Slovenj Gradcu, Mislinji, na Ravnah na Koroškem, v Mežici, Dravogradu in Radljah, v delu Maribora, Šentilju, Lenartu, Gornji Radgoni, Ormožu in Ljutomeru ter v nekaterih manjših naseljih. Foto: BoBo
Vrednosti stanovanj je Gurs spremenil v Ljubljani z okolico, Grosupljem, Ribnici, na Vrhniki, v Medvodah, Logatcu in Mengšu, v Kamniku in Kranju, v Novem mestu in Črnomlju, Sežani, Idriji, Ajdovščini, Postojni in Vipavi, v Izoli, delu Kopra in Ankaranu, v Radečah, Sevnici, Krškem in Brežicah, v Celju, Velenju, Mozirju, Slovenj Gradcu, Mislinji, na Ravnah na Koroškem, v Mežici, Dravogradu in Radljah, v delu Maribora, Šentilju, Lenartu, Gornji Radgoni, Ormožu in Ljutomeru ter v nekaterih manjših naseljih. Foto: BoBo

Ministrstvo za okolje in prostor je sporočilo, da so podatki o pripisani vrednosti za posamezno nepremičnino dostopni prek javnega vpogleda v podatke o nepremičninah. Lastniki pa lahko vrednosti svojih nepremičnin preverijo tudi prek osebnega vpogleda v podatke o lastnih nepremičninah.

Gurs je indeksacijo izvedel na podlagi uredbe, ki jo je 8. januarja letos sprejela vlada, indeksi vrednosti nepremičnin pa so določeni za obdobje od 31. marca 2014 do 31. marca 2017. Izračuni kažejo, da so se v tem obdobju spremenile vrednosti za stanovanja, hiše, lokale, pisarne in kmetijska zemljišča na posameznih območjih države.

Pripisane vrednosti stanovanj v registru so se zvišale za od 10 do 25 odstotkov. Najbolj so se zvišale na širšem območju Ljubljane, od 12 odstotkov na obrobju do 25 odstotkov v središču mesta. Na drugih območjih države so se zvišale za do 14 odstotkov, večinoma pa zvišanje znaša 10 odstotkov.

Dražje hiše, cenejše pisarne in lokali
Vrednosti hiš so zvišali za od 10 do 12 odstotkov, in sicer na širšem območju Ljubljane ter v okolici Vrhnike in Polhovega Gradca, v Bohinju in na Bledu, v Postojni ter v Celju in Laškem.

Vrednosti lokalov in pisarn so se znižale, lokalov za od 10 do 19 odstotkov, pisarn pa za od 10 do 20 odstotkov. Vrednosti kmetijskih zemljišč so se na zahodu znižale za 10 odstotkov, na vzhodu in na posameznih območjih osrednje Slovenije južno od Ljubljane pa zvišale za od 10 do 25 odstotkov.