Cena kurilnega olja, s katerim se ogreva 12 odstotkov slovenskih gospodinjstev, je trenutno 1,09 evra za liter, s čimer je v območju najnižje letošnje vrednosti. V lanski in predlanski jeseni je bilo drugače. Oktobra 2022 je cena dosegla 1,459 evra, lani pa je bilo treba v tem času za liter odšteti 1,25 evra. Cene kurilnega olja so seveda povezane z gibanjem cen nafte. Te so letos septembra zdrsnile na najnižjo raven v skoraj treh letih. Kdor ima bolj prazno cisterno olja, se sprašuje, ali lahko v prihodnjih tednih pričakujemo še nižje cene nafte in s tem kurilnega olja. Ni nemogoče, a bistveno cene verjetno ne bodo padle, zato ni nič narobe, če se v teh dneh, ko že prihaja hladnejše vreme, odločite za polnjenje zalog. Na naftnem trgu so zdaj pomembni predvsem trije dejavniki, na prvem mestu povpraševanje iz Kitajske, nam je povedal Matej Krajnik, upravitelj premoženja pri Generali Investments.

Na eni strani kitajske težave, na drugi strani vojna na Bližnjem vzhodu
"Po ocenah Mednarodne agencije za energijo (EIA) Kitajska predstavlja 15 odstotkov svetovnega povpraševanja. Kvantitativno sproščanje kitajske centralne banke, ki je bilo napovedano na začetku tega tedna, lahko povzroči kratkoročen skok v cenah naftnih derivatov, a kljub temu se zaradi strukturnega presežka ponudbe dolgoročno cene nafte ne bodo pomikale navzgor. Na skok cen lahko vpliva tudi vojna na Bližnjem vzhodu, kjer bi stopnjevanje spopadov lahko znova povzročilo kratkoročni skok cen vseh naftnih derivatov. Ne nazadnje bo na naftni trg vplivala tudi politika kartela OPEC+, ki po nekaterih ocenah trenutno drži skoraj 80 odstotkov svetovnih rezerv surove nafte. OPEC+ se je v preteklih mesecih zavezal k počasni, a dolgotrajni krepitvi ponudbe cenejše nafte iz držav članic. To je povzročilo znaten padec cen nafte in drugih energentov."

Cena zemeljskega plina trenutno devetkrat nižja kot avgusta 2022
Pri zemeljskem plinu (vir ogrevanja za 29 odstotkov slovenskih gospodinjstev) je bilo dogajanje po začetku vojne v Ukrajini na trenutke že alarmantno, saj so se na borzah cene avgusta povzpele na skoraj 350 evrov za megavatno uro, drobnoprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca pa je bila v Sloveniji v zadnjem četrtletju 2022 že 95 EUR/MWh (trenutno je skoraj za polovico nižja). Ko je bilo jasno, da so skladišča polna, so se cene skorajda vrnile na prejšnjo raven. Včeraj so se na nizozemskem vozlišču TTF terminske pogodbe za megavatno uro zemeljskega plina sklepale pri dobrih 37 evrih. Trg se je torej kar hitro prilagodil na nove razmere, ko se je močno zmanjšala, ne pa povsem ustavila dobava ruskega plina, saj bo ta (iz zahodne Sibirije prek plinovoda v Ukrajini) kot del petletnega dogovora z Gazpromom še do konca leta prihajal v srednjo Evropo. Zalog je dovolj, po podatkih Evropske komisije so skladiščne zmogljivosti zemeljskega plina v avgustu dosegle raven 90 odstotkov, Evropska unija pa je s tem ta cilj dosegla deset tednov pred zastavljenim rokom.

Uspešen odgovor na izpad ruskega plina
"Zaloge se tako vztrajno polnijo, kar pomeni, da cene zemeljskega plina ne bodo poskočile zaradi slabe ponudbe. Po podatkih EIA-ja smo Evropejci prav tako precej znižali porabo zemeljskega plina, kar je nedvomno posledica zelenega prehoda in izpada ruskega plina in posledičnih visokih cen. Po podatkih Eurostata smo porabo zemeljskega plina v primerjavi z obdobjem 2017–2021 zmanjšali za slabih 15 odstotkov. V Evropski uniji se tako lahko pohvalimo z uspešnim odgovorom na izpad cenejšega ruskega plina, saj smo veliko vlagali, da smo si zagotovili cenejše ponudnike, prav tako pa smo zmanjšali svojo porabo, kar je pomenilo, da smo cene zemeljskega plina uspešno omejili in dolgotrajno znižali," je še povedal Matej Krajnik.

Trg je dobro preskrbljen
O trenutnih razmerah na trgu zemeljskega plina smo se pogovarjali tudi s Tilnom Šarlahom iz družbe Acex. "Terminske cene na trgu TTF so od preteklega tedna malo narasle, k čemur je prispevala negotovost glede dobave plina zaradi stopnjevanja vojne na Bližnjem vzhodu in nenehnih spopadov ob rusko-ukrajinski meji. Kratkoročno lahko dodamo še dejavnik napovedi hladnejšega vremena v teh dneh in napovedanih vzdrževalnih del na norveških plinskih ploščadih. Na splošno pa so večji dejavniki tveganja že dolgo vračunani v ceno in trg zemeljskega plina je pred prihajajočo zimo dobro preskrbljen. Evropska skladišča plina so trenutno 93-odstotno polna, kar je več kot 58 odstotkov ob koncu prejšnje zime. Zemeljskega plina bo to zimo, v vseh razumnih scenarijih, dovolj."

Ukrajina odstopila od pogovorov o transportu azerbajdžanskega plina
"Pomembno je še dodati, da je po javno dostopnih informacijah Ukrajina odstopila od pogovorov o transportu azerbajdžanskega plina v Evropo kot začasnem ukrepu po koncu petletnega dogovora z Gazpromom. Kljub temu bodo trgi ostali pozorni na to, ali z Azerbajdžanom še vedno potekajo pogajanja za dobavo plina Evropi prihodnje leto – to bi lahko bil zelo blagodejen dejavnik za cene plina v EU-ju v prihodnosti. Cene za končne odjemalce so seveda popolnoma odvisne od ponudnikov, saj ima vsak svojo strategijo zaklepov terminskih pogodb in upravljanja portfelja. Cene bi morale seveda slediti gibanju na evropskih vozliščih in terminskim pogodbam, ki padajo v prihodnjih letih. Produkt leto 2025 trenutno kotira pri 37 EUR/MWh, produkt leta 2026 pri 33 EUR/MWh, medtem ko je leto 2026 že pri 28 EUR/MWh na borzi TTF."

Kurilno olje v Nemčiji precej cenejše
Da so energenti to jesen precej cenejši kot lani, so se razveselili tudi Nemci. Pri portalu Verivox, kjer primerjajo cene energentov, so pred dnevi zapisali: "Cene zemeljskega plina so v letni primerjavi nižje za šest odstotkov, kurilnega olja za 23 odstotkov. Če je bilo treba lani septembra za 1000 litrov olja v Nemčiji plačati 1190 evrov, je cena ob začetku letošnje kurilne sezone le 920 evrov. Za tiste, ki se ogrevajo na kurilno olje, je trenutno pravi čas za polnjenje rezervoarjev, sploh zaradi naraščajočih okoljskih dajatev." Verivox še poudarja, da so se cene zemeljskega plina za končne gospodinjske odjemalce od jeseni 2022 močno znižale, in sicer z dobrih 40 EUR/MWh na 8,7 EUR/MWh, kot je trenutna cena pri najugodnejših ponudnikih. Svetujejo tudi, da odjemalci preverijo, ali se splača zamenjati ponudnika, saj lahko to družini (s porabo 20 tisoč kilovatnih ur) prinese več kot tisoč evrov letnih prihrankov.

Cene peletov skorajda spet tam kot pred letom 2022
Poglejmo še, kako je z lesno biomaso, s katero se ogreva največ Slovencev, delež je približno tretjinski. Po začetku ruske invazije v Ukrajini je bilo na trgu lesnih peletov zaznati veliko negotovosti in težav pri dobavi. Uvoz peletov se je tako v lanskem letu (v primerjavi z letoma 2020 in 2021) več kot prepolovil, največ peletov pa smo uvozili iz Bosne in Hercegovine. Cene peletov so se leta 2022 dramatično zvišale in celo podvojile, sledilo pa je umirjanje razmer in zniževanje cen. Za smrekove pelete, pakirane v 15 kg vreče, je treba pri enem od večjih ponudnikov danes plačati 4,64 evra (razred A1), ena paleta (70 vreč oziroma 1050 kg) pa stane 325 evrov (+ stroški prevoza 15 evrov na paleto). In še cena suhih bukovih drv, ta se (brez prevoza) začne pri 180 evrih za paleto, kar je primerljivo z lani.

Peleti ali kurilno olje?
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so ob zadnji raziskavi cen lesnih goriv, ki je potekala aprila, ugotovili, da peleti prvič niso najdražja oblika lesne biomase, saj so se za nekoliko dražje izkazali lesni briketi. Primerjali so tudi ceno peletov in kurilnega olja. "V času raziskave so bili peleti 36 odstotkov cenejši od cene kurilnega olja. Cena kurilnega olja se je od oktobra 2023 znižala za 6 odstotkov in je konec aprila 2024 znašala 119 €/MWh, cena peletov pa je v tem času znašala 76 €/MWh. Največja razlika med ceno peletov in kurilnega olja je bila v drugi polovici leta 2012, ko so bili peleti za skoraj 50 odstotkov cenejši glede na ceno kurilnega olja. Tako visoki razliki smo se približali tudi v maju 2022, ko je razlika znašala 46 odstotkov. Najmanjša razlika v ceni pa je bila oktobra 2022, ko so bili peleti le šest odstotkov cenejši od kurilnega olja," lahko preberemo na spletni strani wcm.gozdis.si, kjer so včeraj objavili tudi analizo kakovosti drv na slovenskem trgu.