Minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je gostil današnji krog pogajanj, je po sestanku pojasnil, da so se dogovorili tudi za delo v prihodnje, ker želijo, da so stvari dogovorjene vnaprej. "O poslovnih zadevah so se odkupovalci in pridelovalci dogovorili sami. To, da se znotraj prehranske proizvodnje uspeš dogovoriti in se dogovora držati, je znak zrelosti sektorja," je dejal.

Predstavnik pridelovalcev pšenice Franc Küčan je pojasnil, da so pridelovalci pri pogajanjih do zdaj upoštevali izračun Kmetijskega inštituta o višini stroška pridelave. "Ta strošek je višji, kot je dogovorjena odkupna cena, vendar moramo upoštevati, da so se na novo odprle meje, da so Hrvati naši partnerji v EU-ju, da so Madžari z obsežnimi polji lahko veliko bolj konkurenčni," je poudaril.

Hrvaška in Madžarska zbili ceno pšenico
Ob tem je pojasnil, da sta Hrvaška in Madžarska na trgu znatno zbili cene pšenice, zato so slovenski pridelovalci pšenice pristali na izhodiščno ceno, upoštevajoč, da mlinarji in peki to vzamejo v zakup. "Želimo, da bomo še naprej partnerji, da ostanejo mlini v kondiciji ter da ohranimo slovenske mline. Moramo pa upoštevati, da bodo stroški pridelovalcev letos pokriti zgolj v 85 odstotkih, zaradi vremenskih pogojev bo tudi pridelek manjši, bo pa kakovost dobra," je še opozoril Küčan.

Predstavnik mlinarjev in direktor Žita Janez Bojc je prepričan, da je dogovor dober za vse in omogoča dobro sodelovanje tudi vnaprej. "Kmetje so dosegli boljše odkupne pogoje kot v sosednjih državah. To verigo bo treba še bolj graditi in jo vzpostaviti bolj konkurenčno, da bomo dosegli večjo samooskrbo in tudi večji odkup," je dejal.

Pojasnil je, da bo Žito odkupovalo predvsem slovensko pšenico in da bodo samo tisto, ki je v Sloveniji ne bo, odkupili v tujini. Je pa Bojc izpostavil, da je treba zgraditi dodatne sistemske instrumente v odkupu, da se ne bodo več v zadnjem trenutku pogovarjali o tako pomembnih količinah ter da bo več naročene proizvodnje in več terminskih nakupov.

Bojc je zagotovil, da v tujini kupijo samo visokokakovostno pšenico. Slovenski potrošnik ve, da so na koncu na policah proizvodi, ki imajo slovensko poreklo, so bolj zanesljivi in po navadi dosegajo večjo kakovost.

Letos okoli 60.000 ton najboljše pšenice
Letos naj bi pri nas proizvedli okoli 60.000 ton pšenice A- in B-kakovosti. Žito letno odkupi od 55.000 do 60.000 ton pšenice. Lani jo je doma odkupilo 30.000 ton, kar je največ v zadnjih petih letih. Tako pridelovalci kot mlinarji od ministrstva pričakujejo še ostrejšo sledljivost proizvodov in surovin. "Želimo, da je ta kontrola jasna in da se potrošnika ne zavaja s tujim poreklom blaga. To je ključno, da žitna veriga deluje," je poudaril Bojc.

Židan podpira predlog, da bi bilo nadzora več in da bi bil strožji. Opozoril pa je, da več sledljivosti obenem pomeni tudi več administriranja.