Kmetje zahtevajo 230 evrov za tono najboljše pšenice razreda A, medtem ko jim mlinarji in peki ponujajo največ 195 evrov oziroma 185 evrov za razred B1. Krmna pšenica kakovosti B2 in C pa predelovalcev ni zanimala, zato so pridelovalci po srečanju povedali, da odstopajo od načel delovanja v žitni verigi.

"Zavezali smo se, da bomo upoštevali priporočila mlinarjev in stroke o sortah pšenice, zato bi na podlagi izračuna Kmetijskega inštituta Slovenije in dodatka petih odstotkov letos morali dobili 230 evrov za tono najboljše pšenice. To bi pomenilo, da bi bili poplačani v celoti, zato ponudba za nas ni sprejemljiva," je po srečanju v Murski Soboti povedal predstavnik kmetov Franc Küčan in dodal, da predelovalci niso pristali niti na izhodišče, ki ga je v ponedeljek že objavil Mlinotest, to je 205 oziroma 190 evrov za razreda A in B1.

Küčan je še povedal, da bo zdaj kmetom prepuščeno, da se odločijo, kaj bodo storili. Od ministra Židana pa nameravajo zahtevati, da tako kot pri zelenjavi uvede sledljivost pri pšenici, saj se kmetje ne strinjajo, da peki zavajajo kupce, ko jim prodajajo "slovenski hlebec iz madžarske moke".

Direktor Mlinopeka iz Murske Sobote ter predstavnik mlinarjev in pekov Karel Pojbič je ponudbo predelovalcev utemeljil z dejstvom, da so cene pšenice iz drugih držav bistveno nižje, kot so bile lani, in da ugodnejše ponudbe prihajajo iz Madžarske, Avstrije in Slovaške.

Mlinopek se je sicer v pogodbah s pridelovalci zavezal za akontacijsko ceno 200 evrov za tono pšenice najvišjega kakovostnega razreda, ki je obenem najnižja mogoča cena, in pšenico po tej ceni od pogodbenih partnerjev tudi odkupuje.