Podpredsednik sindikata Fran Kučan je ob tem poudaril, da je bil način oblikovanja cene dogovorjen, vendar se sedaj odkupovalci dogovora ne želijo držati. Če dogovor ne bo obveljal, so kmetje pripravljeni, kot je dejal, po 15. avgustu nastopiti s svojimi prijemi. Med njimi omenjajo omejevanje gibanja pekov in mlinarjem s pomočjo traktorjev.

Pojasnil je, da so se s kupci pšenice dogovorili, da se cena te žitarice zgleduje po ceni pšenice na madžarskem trgu. Ta se je zvišala, zato so jo povišali tudi slovenski kmetje, na kar pa kupci kljub dogovoru niso želeli pristati. Kučan je ob tem pojasnil, da so v času, ko so se cene pšenice višale, za to žitarico veljale akontacijske cene, medtem ko kupci trdijo, da že plačane cene ni mogoče obračunati ponovno.

Trgovina si reže debel kos kruha
Kar zadeva napovedano dvigovanje cen kruha, pa je predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič dejal, da to ni posledica rasti cen pšenice, temveč si trgovina odreže veliko večji kos kruha, kot pa si ga lahko kmet, mlinar in pek. Ob tem se je sicer strinjal, da je napovedana podražitev moke deloma upravičena, saj je surovina dražja.

Žito poračunov za nazaj ne bo delalo
Kaj pa o zahtevah sindikatov menijo v Žitu? Predsednik uprave te družbe Iztok Bricl je zatrdil, da Žito poračunov za nazaj s kmeti ne misli delati. Na domačem trgu so julija odkupili okoli 5.000 ton pšenice po ceni od 165 do 170 evrov za tono. Cena je bila dogovorjena in plačana, pravi Bricl: "To je bila takrat tržna cena in po teh nivojih smo pšenico kupili."

Ob tem je predsednik uprave dejal tudi, da bo v primeru, če bo Žito moralo kupovati še več pšenice, to plačevalo po novih cenah.

Sicer pa je Žito na slovenskih trgih letos kupilo od 5.000 do 10.000 ton manj pšenice kot v prejšnjih letih, ker je enostavno ni bilo dovolj. Da so pokrili potrebe, so zato po Briclovih besedah pšenico uvažali iz drugih držav.