Kot smo na MMC-ju že pisali, so slovenski kmetje pšenico letos prodajali po ceni od 100 evrov za krmno pšenico do 130 evrov za pšenico najvišje kakovosti, medtem ko je Kmetijski inštitut Slovenije izračunal, da znaša najnižja cena za pokritje vseh stroškov 158 evrov za tono pšenice.
Nesorazmerja med ceno pšenice in kruha
Predsednik odbora za poljedelstvo, vrtnarstvo, travništvo in hmeljarstvo pri KGZS Franc Režonja je primerjal strukturo cene kruha pri nas in v tujini. "Pri nas znaša delež pšenice v končni ceni kruha od pet do šest odstotkov, medtem ko je na Madžarskem povprečna cena pšenice na enoto kruha okoli deset odstotkov," je pojasnil Režonja in podal dodaten izračun. "Če bi pri nas imeli enake pogoje kot na Madžarskem, bi bila cena 183 evrov in se nihče ne bi jezil."
Še več, če bi tudi tuje žito kupovali po ceni od 110 do 130 evrov za tono, bi se morala cena kruha "bistveno znižati, od 30 do 40 odstotkov. To je neprimerno in celo škandalozno," protestira Režonja.

Problem je tudi krmna pšenica. Po Režonjevih besedah naj bi kmete v preteklosti odkupovalci izsiljevali s parametri uvrščanja pšenice v cenovne razrede. Krmna pšenica je plačana okoli 100 evrov na tono, včeraj je na pariški borzi cena krmne pšenice celo presegla ceno krušne pšenice.
Konzorcij pridelovalcev ali zadruga za odkup in prodajo žit?
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Ciril Smrkolj, kmetijski minister od leta 1997 do 2000, opozarja, da se vlada ne odzove na jasna navodila Evropske komisije, ki od držav članic zahteva, da uredijo razmere v reproverigi pridelave, predelave hrane in vzpostavijo ustrezen nadzor in red. "Češka je maksimirala maržo prehrambnih izdelkov, Anglija pa je celo uvedla ombudsmana za reproverigo s skoraj inšpekcijskimi pooblastili," pojasnjuje Smrkolj.
V zadnjem času je precej pobud za organiziranje pridelovalcev pšenice na višji ravni, opazna pa so manjša razhajanja med pobudniki. Sindikat kmetov Slovenije je prejšnji teden predlagal ustanovitev konzorcija, Kmetijsko-gozdarska zbornica pa je danes predlagala ustanovitev vseslovenske zadruge za odkup in prodajo žit. Ta se ne bi samo pogajala za ceno, ampak bi že jeseni urejala tudi sortno sestavo setve, naročene količine ter že ob setvi postavljala pogoje določanja cene v naslednjem letu. Tako že desetletja delujejo v Avstriji, je dejal Smrkolj.

Zbornica: Predlog zakona o davku na nepremičnine prinaša dvojno obdavčitev
Zbornica zaradi odkupnih cen ter napovedane obdavčitve nepremičnin pripravlja proteste. Kdaj bi se lahko zgodili, Smrkolj še ni povedal, dejal pa je, da bi lahko v drugi fazi - podobno kot leta 1993 - tudi zaprli meje. Kmetijska in gozdna zemljišča so namreč že zdaj obdavčena na podlagi katastrskega dohodka, ki se upošteva pri dohodnini, Smrkolj pa je bil ogorčen tudi nad predlaganim davčnim postopkom, ki ne omogoča nobenega ugovora, odpisa ali pa začasnega odloga davčnega dolga.

"Po predlaganem zakonu se zavezancu, ki davka ni sposoben plačati, zaseže nepremičnina in od prodaje se odplača davek. Jasno pa tudi piše, da davka ni mogoče odpisati, niti če je ogroženo preživljanje zavezancev in njhovih družinskih članov. Oprostite, to je fašizem," je izjavil Ciril Smrkolj.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij: premalo usklajen trg
Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je za RTV SLO/MMC izjavila, da ponudba kakovostne mlevske pšenice v Sloveniji ne zadostuje za domače potrebe, zato so živilskopredelovalna podjetja odvisna od tuje pšenice.

"Problem ni v tem, koliko bo kdo dobil. V Sloveniji se bo potrebno uskladiti glede ponudbe in povpraševanja, o kakovosti, sortah in načinu odkupa. Vse to bo pripeljalo do boljših razmer v verigi kmet-predelovalec-trgovina. Če hočemo izboljšati razmere, smo na potezi vsi, država, pridelovalci in predelovalci," pojasnjuje Zagorčeva.

Glede na potrebe živilskopredelovalne industrije v Sloveniji pridelamo dovolj žita, a problem nastane v kakovosti. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja pridelamo 163.000 ton pšenice na leto, a le okoli 50.000 ton pšenice ustreza merilom za odkup predelovalskih podjetij.

Kmetijsko-gozdarska in zbornica in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetjih se po danes zbranih podatkih zagotovo strinjata v enem - akterji so premalo usklajeni.